V 70 letih se je prebivalstvo Videmske pokrajine skoraj prepolovilo.
Videmska pokrajina v Furlaniji-Julijski krajini se že vrsto let prazni. Število prebivalcev v italijanskih obmejnih občinah, kjer živijo tudi Slovenci, se je med letoma 1951 in 2023 skoraj prepolovilo, kažejo podatki italijanskega statističnega urada Istat. Za razloge, ki so daljnega izvora, na Videmskem še vedno plačujejo ceno.
Slovenci v Italiji živijo danes kot jezikovna manjšina na Videmskem, Goriškem in Tržaškem v avtonomni deželni pokrajini Furlanija-Julijska krajina. Leta 2023 je bilo v 18 občinah na Videmskem, ki tvorijo slovenski naselitveni prostor, 32.420 prebivalcev. To je skoraj polovico manj kot leta 1951, ko je na tem območju v današnji Furlaniji-Julijski krajini živelo 61.832 ljudi. Gre za obmejne občine, v katerih se skladno z zakonom izvajajo določila za slovensko manjšino.
Število prebivalcev se je v tem obdobju bistveno zmanjšalo v vseh treh delih Videmske, torej Benečiji, Kanalski dolini in Reziji, kažejo podatki Istat, ki so jih pripravili na Slovenskem raziskovalnem inštitutu. V Benečiji se je število prebivalcev v tem obdobju najbolj znižalo v Dreki, najmanjši občini Furlanije-Julijske krajine. Sledijo ji občine Srednje, Sovodnje in Grmek, še kažejo podatki.
Razlogi za upadanje prebivalstva daljnega izvora
Italija je po drugi svetovni vojni, predvsem od petdesetih do šestdesetih let, v nekaterih predelih gospodarsko zacvetela. Razvijal se je zlasti tako imenovani trikotnik Genova - Torino - Milano, medtem ko je furlanska nižina ostala na obrobju, je komentiral pokrajinski predsednik za Videmsko na Slovenski kulturno-gospodarski zvezi Antonio Banchig. "Potreba po tovarniških delavcih in slabe razmere, v katerih so živeli kmetje na podeželju, so povzročile selitev na obrobje velikih mest," je pojasnil.
Poleg tega se je mnogo ljudi iz Nadiških in Terskih dolin odpravilo delat v druge evropske države, denimo Belgijo in Švico. Vrnili so se redki.
Drugi razlogi za demografski upad so povezani s statusom slovenske manjšine. Medtem ko so Slovence na Goriškem in Tržaškem zaščitili z londonskim memorandumom iz leta 1954 in osimskimi sporazumi iz leta 1975, so slovensko manjšino v Videmski pokrajini uradno priznali šele leta 2001 s sprejetjem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Ta določa tudi dodelitev posebnih sredstev za razvoj Videmske pokrajine.
Pred tem je ta prostor "zaznamovalo politično razpoloženje Italije do svoje vzhodne sosede Jugoslavije", so zapisali na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot je pri tem pojasnil Banchig, so izvajali agresivno protislovensko in protikomunistično politiko. Tajna paravojaška organizacija Gladio je organizirala celo nasilne akcije proti prizadevanjem za zaščito slovenske manjšine.
Zaradi izseljevanja se je slovenska skupnost na Videmskem ošibila tudi na jezikovnem in kulturnem področju, ozemlje pa je postajalo vse bolj zapuščeno, so opozorili na uradu. Šele sredi 70. let prejšnjega stoletja se je z razvojem kulturnih društev in organizacij ponovno prebudila zavest o slovenski jezikovni pripadnosti. Tako so leta 1984 ustanovili dvojezično šolo v Špetru, ki jo danes na različnih stopnjah obiskuje več kot 200 otrok.
Nova doba izseljevanja na Videmskem
"Še vedno plačujemo posledice tistih desetletij in doživljamo dobo novega izseljevanja oziroma beg možganov," je opozoril Antonio Banchig, tudi novinar Novega Matajurja, tednika Slovencev Videmske pokrajine. Tako denimo še vedno manjka delovnih mest za visokokvalificirane delavce, več možnosti za socialne stike ter boljša prometna in telekomunikacijska infrastruktura.
Predstavnik Sveta slovenskih organizacij in podžupan občine Dreka Miha Coren pa meni, da so se življenjske razmere v zadnjih letih precej izboljšale. "Prebivalci, ki so Benečijo zapustili, imajo zagotovo možnost vrnitve ter ponovno pridobitev izgubljenega občutka pripadnosti in zavedanja," je poudaril.
Italija od leta 2016 sicer za delovanje slovenske narodne skupnosti v Italiji nameni 10 milijonov evrov letno. Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je slovenski narodni skupnosti v Italiji lani dodelil okoli 3,7 milijona evrov, od tega več kot pol milijona organizacijam v Videmski pokrajini.
Med drugim pomaga študentom, ki se odločijo za študij v Sloveniji, z zagotavljanjem bivanja in s štipendiranjem, so navedli. V šolskem letu 2023/24 so podelili 134 štipendij.
Tudi Banchig meni, da so se v Benečiji pogoji za potencialni razvoj, denimo v turizmu, izboljšali. Tako so po dolgih letih obljub v okviru Inštituta za slovensko kulturo v Špetru dobili DMO Turizem Benečija, prek katerega si prizadevajo tudi za nove zaposlitve.
To pa ni dovolj. "Brez primarnega sektorja ni mogoče poskrbeti za glavno privlačnost teh krajev oziroma ohraniti njihove naravne lepote," je izpostavil Banchig.
Manjka participativni načrt, ki bi ga izvajali z občinami v Posočju, kjer imajo podobne težave v zvezi z izseljevanjem mladih. Coren pa si želi, da bi vzpostavili stike z družinami, ki se na Videmsko niso vrnile. Odhodi za slovensko skupnost namreč niso dobri, saj lahko prinesejo tudi tveganja za izgubo identitete.
Novo na Metroplay: Ajdan Pajntar o organizaciji porok, ljubezni do cvetja in dekoraciji dogodkov