Sanjate o vikendu na morju? Poglejte, koliko boste odšteli za vilo na slovenski obali

Kdo ne sanja o luksuzni vili na morju? Čeprav o tem razmišlja veliko Slovencev, pa ima le malokdo denar, da si privošči tiste najbolj luksuzne vile, ki so trenutno na voljo na slovenski obali.

Po javno objavljenih cenah je trenutno najdražja vila na prodaj za 3,9 milijona evrov, in sicer v Maliji. Za 300 tisočakov manj ji sledi vila v Portorožu, poroča Regional Obala. Na tretjem mestu je bistveno 'cenejša' vila v bližini Marine Izola, za katero kupec zahteva približno 3 milijone.

Najdražja vila: v Maliji

V Maliji se za 3,9 milijona evrov prodaja vila s 1744 površine, zgrajena leta 2007. Na spletni strani Nepremicnine.net jo oglašujejo kot "največje zasebno posestvo v slovenski primorski regiji, ki se nahaja na edinstveni lokaciji s pogledom na morje".

Posestvo povezuje 29 parcel na skupni površini 33.102 metrov na kvadrat. Zgrajeni so trije samostojni objekti v IV. gradbeni fazi, objekt ima gradbeno dovoljenje za gradnjo kmetijsko-gospodarskega kompleksa. Predvidena je tudi vinska klet z vinoteko, prostor za predstavitev izdelkov domače obrti, oljarna.

300 tisoč evrov manj: vila v Portorožu

V Portorožu je za 3,6 milijona evrov na voljo vila v izmeri 642 metrov na kvadrat, zgrajena leta 1969, skupaj z 1606 metri na kvadrat zemljišča. Slika ni na voljo, po opisu pa se nahaja na "prelepi lokaciji z zagotovljeno zasebnostjo". Hiša obsega dve stanovanji, tri apartmaje, dve terasi s panoramskim pogledom na zaliv, bazen, fitnes, savno, vinsko klet … 

Prelep razgled iz vile na Izolo

Za kupce, ki želijo živeti v izolski občini, je na voljo hiša v Jagodjah v izmeri 290 metrov na kvadrat, za katero prodajalec zahteva 2.980.000 evrov. Hiša stoji na parceli velikosti 1548 metrov na kvadrat v bližini marine Izola in plaže.

V njej se nahajajo štiri opremljena stanovanja, vsako s svojim vhodom. Stanovalci lahko uživajo na vrtu z nasadom sadja ter "prelepim razgledom na Izolo".

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc