Sodišče je odločilo: Janši namesto zaporne kazni prisodili ...

Višje sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo Janeza Janše in potrdilo obsodbo ter kazen v višini 8000 evrov zaradi kaznivega dejanja obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča. Janša bo moral plačati tudi sodno takso kot strošek pritožbenega postopka, izhaja iz sodbe.

Sodišče ni ugodilo zahtevi po zaporni kazni

Sodni senat celjskega sodišča je prvaka SDS novembra lani obsodil za kaznivo dejanje obrekovanja, ki mu ga je v zasebni tožbi zaradi zapisa v tvitu maja 2021 očital nekdanji direktor STA Veselinovič. Sodišče sicer ni ugodilo zahtevi tožnika po pogojni zaporni kazni, je pa Janši prisodilo 8000 evrov denarne kazni. Plačati jih mora v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe.

Veselinovič je kot zasebni tožilec Janšo kazensko preganjal zaradi tvita, v katerem je takratni premier zapisal:

"Neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike."

"Ne le iz zagovora obtoženca, temveč tudi iz vseh dokazov, ki so bili izvedeni med sojenjem, brez dvoma izhaja, da so bile trditve, ki jih je obtoženi zapisal v inkriminiranem tvitu, povzetem v izreku sodbe, neresnične, in sicer tako trditve, s katerimi je Veselinoviča označil kot sodelavca pri umoru, kakor tiste, ki se nanašajo na plačo zasebnega tožilca," v sodbi piše sodišče. Prav tako je Janša po mnenju sodnega senata vedel, da zapisano škoduje časti in dobremu imenu Veselinoviča.

"Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da tvita ni mogoče šteti kot vrednostno oceno Veselinoviča, pač pa, da gre za eksplicitno izražene in jasno zapisane trditve, ki drugačne razlage ne dopuščajo," so zapisali.

Ravnal je s krivdno obliko direktnega naklepa

Izpostavili so še, da je kaznivo dejanje obrekovanja "poseben način napada na čast in dobro ime drugega". "Kot je pravilno povzelo sodišče prve stopnje, storilec pri tem dejanju skriva svoje osebno mnenje o drugi osebi pod plaščem objektivnega opazovalca, ki samo ugotavlja dejstva, drugim pa prepušča, da si ustvarijo negativno mnenje," piše v sodbi višjega sodišča. Za obrekovanjem je vedno razžalitev; storilec obrekovanja z neresničnimi izjavami skuša doseči pri drugih, da bi se o kom ustvarila negativna vrednostna sodba. Slednje pa je bil tudi po prepričanju pritožbenega sodišča cilj obtoženega v konkretnem primeru.

Pritožbeno sodišče tudi v celoti pritrjuje, da se je obtoženi zavedal neresničnosti zapisanih trditev, pa jih je hotel zapisati na družbenem omrežju, ki je dostopen širokemu krogu ljudi, "torej je ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa".

Veselinovič naj ne bi vedel nič o hudi bolezni tedanjega odgovornega urednika

Janšev zagovornik Franci Matoz je sicer pritožbo na prvostopenjsko sodbo podal zaradi spremenjene obtožbe. Tik pred lansko sklenitvijo glavne obravnave na celjskem okrožnem sodišču je namreč Veselinovič obtožbo iz kaznivega dejanja žaljive obdolžitve spremenil v kaznivo dejanje obrekovanja. A je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Tvit se nanaša na dogajanje leta 2009, ko je Veselinovič tedanjemu odgovornemu uredniku Borutu Mešku vročil izredno odpoved zaposlitve, ta pa je pozneje umrl zaradi bolezni. Nekdanji direktor STA je sicer večkrat zatrdil, da o Meškovi hudi bolezni v času njegovega delovnega razmerja in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vedel ničesar.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču