24. 8. 2023, 15:21 | Vir: STA
Vlada sprejela predlog interventnega zakona po ujmi: kaj prinaša?
Hitra pomoč in obnova po katastrofalnih dogodkih: poglejte, kako bodo ukrepi olajšali okrevanje države.
Vlada je sprejela predlog interventnega zakona za odpravo posledic katastrofalnih poplav in plazov v začetku tega meseca in ga po nujnem postopku poslala v državni zbor. Zakonski predlog vsebuje ukrepe za pomoč prebivalstvu, podjetjem, občinam in kmetom ter ukrepe za nujno sanacijo javne infrastrukture, vključno z vodotoki, ter pospešitev postopkov.
Ker je bila vremenska nesreča, ki je prizadela velik del Slovenije, največja v zgodovini samostojne države, se je vlada po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik odločila za poseben interventni zakon. Kot je povedala po seji vlade, želi namreč država čim hitreje pomagati prizadetim ljudem v poplavah, da spet normalno zaživijo.
Predloge ukrepov je vlada zbirala, pretresala in pripravljala na vseh resorjih, posegajo pa na vsa področja družbenega življenja, je povedala ministrica. Zakonski predlogi so prva in najnujnejša, nikakor pa ne zadnja pomoč ljudem, občinam, podjetjem in kmetijstvu, je dodala.
Pomoč prebivalcem
Predloge ukrepov je vlada oblikovali v štiri sklope – pomoč prebivalcem, pomoč gospodarstvu, pomoč in finančna razbremenitev občin ter sanacijski ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti.
Med drugim se je že v zadnjih dneh med zakonskimi predlogi omenjalo posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, ki bo lahko izplačana v enem znesku; moratorij na odplačevanje posojil, posebne prostovoljne solidarne sobote v gospodarstvu za zbiranje sredstev za obnovo; oblikovanje posebnega zunajproračunskega sklada za obnovo, namenjenega sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi, v katerem se bodo zbirala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, ter hitrejše zaposlovanje tujcev, ko gre za kadre, potrebne za izvedbo obnove.
Za učinkovito izvedbo obnove bodo v sklopu posebne vladne službe za obnovo oblikovane tudi tehnične pisarne na terenu.
Kdaj bo zakon začel veljati?
Zakonski predlog naj bi državni zbor po napovedih sprejemal že naslednji teden, tako da bo lahko začel veljati s 1. septembrom. Večina ukrepov, ki so zajeti v predlogu, bo veljala do 31. decembra.
Od finančnih pomoči do oprostitve plačil
Med ukrepi je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik navedla širitev skupin upravičencev za izplačilo solidarnostne pomoči, začasno zagotovitev stanovanj za starejše in tiste, ki ne morejo poskrbeti zase, oprostitev plačila elektrike, zemeljskega plina. Prav tako predlog interventnega zakona predvideva odlog plačila pri potrošniških kreditih, davčne razbremenitve, oprostitve plačila stroškov listin in sodnih taks.
Starši iz prizadetih gospodinjstev bodo oproščeni plačila vrtca, če ga otroci v tem času niso mogli obiskovati. Ministrica je navedla tudi brezplačno prehrano za šolajoče in oprostitev plačila domske oskrbnine za dijake.
Kako do pomoči?
Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je izpostavil solidarnostno, izredno denarno socialno pomoč. "Če vam je poplavilo hišo, se oglasite na centru za socialno delo, povejte, kaj se je zgodilo in lahko prejmete enkratni znesek v skupnem seštevku do sedemkratnika minimalnih kratkoročnih življenjskih stroškov. To pomeni za samsko osebo, če je brezposelna, 3257 evrov, če je zaposlena, 3513 evrov, za štiričlansko družino, če sta starša brezposelna, 8957 evrov, če sta starša zaposlena pa 11.466 evrov. Pri naštetem gre za maksimalne zneske te enkratne pomoči, znesek pa seveda ne sme presegati višine škode, ki ste jo utrpeli." Ob tem je Mesec izpostavil, da bodo ljudje najprej dobili izplačilo, potem pa bodo dokazovali škodo z računi, ker na vladi želijo, da je pomoč čimprejšnja.
Do pomoči se bo, kot omenjeno, dostopalo z vlogami na centre za socialno delo, zato Mesec tiste, ki so utrpeli škodo, poziva, naj čim prej vložijo vlogo na center za socialno delo za to solidarnostno pomoč. "Sodelavci centrov za socialno delo so vključeni v občinske komisije, ki popisujejo škodo in zato računamo, da so seznanjeni s tem, kdo približno je utrpel škodo v takem obsegu, da potrebuje tovrstno solidarnostno pomoč," je še dejal Mesec.
Zakon uvaja tudi subvencijo za najem stanovanja za vse, ki jim je poplava zalila stanovanjsko nepremičnino in ne morejo več živeti v svojih hišah ali stanovanjih. "Če boste šli v tržni najem, ste upravičeni do subvencije za najemnino stanovanj," je pojasnil Mesec.
Starejši od 65 let, ki jim je poplavilo hišo, pa so upravičeni do kriznih namestitev, brezplačnih nastanitev v domovih za starejše.
