Takšnih posameznikov je približno 3500.
Veljati je začela novela zakona o volitvah v DZ, ki pravico voliti in biti voljen omogoča polnoletnim, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir v skrbništvu. Prav tako uvaja pravico do pomočnika, ki lahko tem volivcem pomaga izraziti volilno voljo. Nova ureditev bo veljala že na junijskih volitvah v Evropski parlament.
Državni zbor je 30. januarja brez glasu proti sprejel novelo zakona o volitvah v DZ. Novela omogoča pravico voliti in biti voljen za polnoletne volivce, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir v skrbništvu.
Če volivec zaradi dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne ali senzorične okvare, ne more glasovati, lahko na volišče pripelje osebo po njegovi izbiri, ki mu pri tem pomaga. O pravici volivca do pomočnika odloči volilni odbor, pomočnik pa mora biti polnoleten, še določa novela.
Ob sprejetju novele, ki jo je vložila koalicija, je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič v imenu Svobode poudarila, da so poslanci s sprejetjem novele naredili velik korak v smislu državnosti, varstva demokracije, netolerance diskriminacije, spoštovanja vseh in vsakogar ter v smislu približevanja čim bolj vključujoči družbi.
V SD in Levici razumejo spremembe kot krepitev dostopnosti volilnega procesa. Tudi v opozicijski SDS so ob sprejetju navedli, da je treba volilno pravico omogočiti posameznikom pod skrbništvom, v NSi pa so poudarili, da bo zakonodajna sprememba pripomogla k višji demokraciji.
Pred glasovanjem so na pomen volilne pravice za vse pred DZ opozorili v Zvezi Sonček, Zavodu Risa in Društvu za kulturo inkluzije. Predstavnik Zveze Sonček Iztok Suhadolnik je poudaril, da so vrsto let opažali povečevanje števila oseb, ki so izgubile volilno pravico, ta pa je temeljna človekova pravica.
Tudi njim je prekipelo: slovenski kmetje na protestni vožnji, kaj zahtevajo?
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji