Nedavna raziskava je pokazala presenetljive rezultate.
Slovenci in zlasti Hrvati bi na predsedniškem položaju v ZDA raje videli demokratsko kandidatko Kamalo Harris, večina Srbov na drugi strani podpira republikanca Donalda Trumpa, v Bosni in Hercegovini pa je podpora skoraj enakomerno razdeljena med Harris, Trumpa in neodločene, kaže nedavno izvedena raziskava podjetja Valicon.
Na vprašanje, koga bi raje videli kot zmagovalca na prihajajočih predsedniških volitvah v ZDA, je v Sloveniji 46 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi kot predsednico ZDA raje videli Kamalo Harris. Za Trumpa se je opredelilo 29 odstotkov vprašanih, še četrtina pa je bila neodločenih.
Na Hrvaškem je bila podpora Harris še višja, in sicer 56-odstotna, medtem ko bi Trumpa kot predsednika ZDA raje videlo le 18 odstotkov vprašanih, še 26 odstotkov pa je bilo neopredeljenih.
V Srbiji je bila slika ravno nasprotna, saj je skoraj polovica vprašanih podprla Trumpa, medtem ko bi zgolj 13 odstotkov vprašanih na položaju predsednice raje videlo Kamalo Harris, 38 odstotkov pa je bilo neodločenih.
V Bosni in Hercegovini se je medtem podpora trem možnostim razdelila skoraj enakomerno - s 36 odstotki je največ ljudi podprlo Harris, možnost Trumpovega predsedovanja bi raje videlo 32 odstotkov vprašanih, enak odstotek se je opredelil za neodločene.
Del raziskave je bilo tudi vprašanje, ali se bo politika ZDA do Evropske unije spremenila, če bo na volitvah zmagal Trump oziroma Harris.
Večina ljudi je v vseh štirih državah v primeru zmage Kamale Harris menila, da ne bo sprememb. V primeru zmage Donalda Trumpa pa zlasti Slovenci z 49 odstotki in Hrvati s 56 odstotki vprašanih menijo, da se bodo stvari spremenile na slabše.
Raziskava družbe Valicon o preferencah glede rezultatov predsedniških volitev v ZDA med prebivalci Slovenije, Hrvaške, BiH in Srbije je bila izvedena med 18. in 21. oktobrom. Skupni reprezentativni vzorec obsega 2080 anketirancev v starosti 18-65 let - 528 na Hrvaškem, 526 v Sloveniji, 515 v Srbiji in 511 v BiH.
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?