Slovenska zavarovalnica zavajala potrošnike? (Kako se zagovarjajo in kaj pravi tržni inšpektorat?)

Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da vam je zavarovalnica začela zaračunavati storitve, ki si jih niste izbrali? Na uredništvo Metropolitana smo pred nekaj tedni prejeli sporočilo bralke, razočarane nad domnevno sporno prakso ene večjih slovenskih zavarovalnic.

Na zavarovalnici Vzajemna naj bi bila ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja namreč zavedena v aktivacijo paketa ugodnosti, ki ga ni želela. Na zavarovalnici so ji dejali, da ji s sklenitvijo zavarovanja avtomatsko pripada paket ugodnosti Varuh zdravja, ki je popolnoma brezplačen.

Bralka naj bi poudarila, da dodatnih paketov ne želi, vendar naj bi se paket avtomatsko aktiviral ob sklenitvi zavarovanja, ne da bi to potrdila. Potem pa je sledilo neprijetno presenečenje: kljub večkratnim trditvam zavarovalniške agentke, da gre za povsem brezplačno storitev, so bralki po določenem času začeli trgati mesečno premijo.

To ni prvi primer razočarane bralke ali bralca, ki meni, da so ga pri zavarovalnici po domače povedano 'nategnili' oziroma zavedli v nakup plačljivih storitev in paketov, ki jih v resnici ni potreboval. Kaj se je v resnici zgodilo? In kako se zaščititi pred takšnim zavajanjem?

Po pojasnilo smo se najprej obrnili neposredno na zavarovalnico Vzajemna, kjer so še enkrat poudarili, da je vključitev v program zvestobe Varuha zdravja, ki omogoča popuste na športno opremo, brezplačne preventivne zdravstvene storitve in še kaj, brezplačna, članstvo pa brezplačno ves čas vključenosti.

"Do ugodnosti Varuha zdravja je upravičen vsak, ki ima pri Vzajemni sklenjeno vsaj eno zavarovanje s trajanjem 12 mesecev ali več, se pa mora vsak zavarovanec sam odločiti za vključitev v program zvestobe," še pravijo. Da bi začeli zaračunavati program Varuh zdravja, je torej nemogoče, lahko pa glede primera naše bralke sklepajo, da je poleg dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in vključitve v program Varuh zdravja sklenila še kakšen drug zavarovalni produkt, in ji svetujejo, da se obrne na oddelek za reklamacije.

A ker bralka zatrjuje, da je sklenila samo in izključno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je bil očitno tudi drug zavarovalni produkt sklenjen proti njeni volji oziroma je bilo to omenjeno le v drobnem tisku ali na način, ki ga bralka ni zaznala.

Morda vas zanima tudi:

• Zavajanje: kako prepoznati lažne ocene spletnih uporabnikov?
• Zavajanje kupcev? Zakaj je hrana v reklamah vedno videti bolje

Zavajanje potrošnikov pri sklepanju pogodb je prepovedano

Kako ravnati v takšnem primeru, kadar reklamacija ni uspešna, smo nato povprašali še Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

Sporočili so nam, da sklepanje zavarovalnih pogodb velja v slovenskem pravu za specialno področje, ki je urejeno z več predpisi, kot so Obligacijski zakonik, Zakon o zavarovalništvu, Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju s spremembami itd. Navedeni zakoni izrecno urejajo pravice in obveznosti zavarovalcev in zavarovancev na eni strani ter zavarovalnic na drugi.

Vsi zavarovalni zastopniki morajo pri predstavitvi zavarovalnih produktov poslovati vestno in z razkritjem vseh bistvenih informacij, pri čemer veliko vlogo igra tudi sama pozornost oziroma skrbnost potrošnika oziroma zavarovalca, od katerega se pričakuje, da se kot povprečen potrošnik seznani z vsebino pogodbe, ki jo sklepa.

Vendar pa je z vidika predpisov, ki so v domeni Tržnega inšpektorata RS, zavajanje potrošnikov pri sklepanju pogodb prepovedano. Zakon o varstvu potrošnikov v 47. členu določa, da se kot nepoštena poslovna praksa smatra poslovanje, ki nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja, ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika.

Poslovna praksa se šteje za zavajajočo, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična, prav tako pa se poslovna praksa šteje za zavajajočo tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.

Če imate občutek, da ste bili s strani zavarovalnice zavedeni, je to mogoče ugotoviti le s podrobnim inšpekcijskim postopkom. Na tržni inšpektorat lahko s pomočjo posebnega obrazca podate prijavo zaradi spornega poslovanja podjetja, priporočljivo pa je, da ji priložite čim več dokazil o dejanskem stanju zadeve in natančna in jasna pojasnila.

Zakon o varstvu potrošnikov sicer ureja tudi vprašanje nenaročenega blaga, storitve ali digitalne vsebine, ki določa, da ni dovoljena nenaročena ponudba blaga, storitve ali digitalne vsebine, ki poziva potrošnika k takojšnjemu ali odloženemu plačilu. Potrošnik nima nikakršnih obveznosti v primeru nenaročene ponudbe blaga, storitve ali digitalne vsebine. Če potrošnik na ponudbo ne odgovori, se šteje, da ponudbe ne sprejema.

Če pa zanjo kljub temu prejme račune, se lahko obrne na Slovensko zavarovalno združenje, ki nastopa v vlogi izvensodnega reševalca potrošniških sporov na področju zavarovalništva in v okviru katerega deluje Mediacijski center. Ta izvaja alternativno reševanja sporov s pomočjo tretje neodvisne strokovne osebe, ki lahko s svojim delovanjem v neformalnem postopku udeležencem pomaga doseči sporazum, ki spor razrešuje oziroma na novo ureja medsebojne pravice in obveznosti.

Novo na Metroplay: Natalija Verboten o vrnitvi med poskočne ritme, družini in iskanju pomoči