A. B. | 10. 12. 2022, 15:55
Z dežniki v rokah je več kot 150 srčnih prostovoljcev pomagalo saditi drevesa na Krasu (FOTO)
Na območju pogorelega gozda nad Mirnom, kjer so letošnje poletje divjali grozoviti požari, jih je gnala želja, da naravni vrnejo ne le mogočna drevesa, temveč okolje, ki ga bomo vsi z veseljem obiskali.
Napovedano slabo vreme ni odvrnilo okrog 150 prostovoljcev, ki so se danes zbrali na območju pogorelega gozda nad Mirnom. S strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije so posejali 100 kilogramov semena dreves javorja, kraškega gabra in maklena ter s tem naravi omogočili, da tudi sama obnovi gozd, so v sporočilu za javnost zapisali na Centru obnove pogorelega Krasa.
Seme na 12 hektarjih uničenega gozda
Semena toploljubnih listavcev, ki so primerna za setev na Krasu, so nabrali gozdarji na organiziranih akcijah nabiranja semen, pri tem pa so se jim pridružila tudi nekatera podjetja s svojimi zaposlenimi. Ker je nabrana semena treba čim prej posejati, je akcija potekala v deževnem vremenu.
A to udeležencev ni preveč motilo, saj jih je gnala želja, da naravi vrnejo, kar ji je poletni požar vzel – ne le mogočnih dreves, ampak tudi ves gozdni reprodukcijski material, s katerim se obnavljajo drevesne vrste.
Po navodilih strokovnjakov iz Zavoda za gozdove Slovenije so se prostovoljci razporedili v skupine in v vrstah sejali ter zakopavali semena. Tako so uspeli posejati seme na približno 12 hektarjih uničenega gozda na območju Mirenskih borov. V želji, da bi seme vzklilo v čim večji meri in ne končalo kot hrana različnim živalim, je bilo seme predhodno zaščiteno z naravnim preparatom.
Akcijo je vodil Boštjan Košiček, vodja Območne enote Sežana Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je uvodoma vsem udeležencem zahvalil za sodelovanje in njihov prispevek k obnovi gozdov na pogorelem Krasu. Ob dogodku je povedal: "S setvijo semen primernih drevesnih vrst želimo prehiteti razrast ruja, robide, srobotov in drugih vrst in pospešiti razvoj gozda. Veliko nevarnost predstavljajo tudi invazivne tujerodne vrste, ki v našem okolju še nimajo naravnih sovražnikov in drugih dejavnikov, ki bi omejevali njihovo prekomerno razrast. V bližini se množično pojavlja veliki pajesen, ki je sposoben naseliti celotno po požaru prizadeto površino. Z vnosom avtohtonih vrst se ta možnost precej zmanjša."
Stroški sanacije več kot 24 milijonov evrov
Prvi koraki sanacije poškodovanih gozdov so se torej začeli že v letošnjem letu, večina v načrtu sanacije opredeljenih del pa bo izvedenih v letih 2023 in 2024. Glede na načrt sanacije pogorelega Krasa, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dalo do konca leta v javno razpravo, so stroški sanacije ocenjeni na več kot 24 milijonov evrov.
