Za nov nadvoz v Ljubljani iskali ponudnika: zanj bodo odšteli več kot 40 milijonov evrov

Nadomestni železniški nadvoz čez Dunajsko cesto v Ljubljani bo v okviru nadgradnje železniške postaje Ljubljana gradil konzorcij podjetij na čelu z novomeškim gradbincem CPG. Na javnem razpisu direkcije za infrastrukturo je oddal ponudbo v vrednosti 33,31 milijona evrov brez DDV oz. 40,64 milijona evrov z DDV.

CGP je v konzorciju s partnerji SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, GH Holding in Gorenjska gradbena družba.

Iskali so ekonomsko najugodnejšo ponudbo 

Direkcija za infrastrukturo je na javnem razpisu prejela tri ponudbe. Poleg izbrane še ponudbo v vrednosti 35,6 milijona evrov brez DDV oz. 43,44 milijona evrov z DDV, ki jo je oddal Kolektor Koling, hrvaški podjetji Kamgrad in Pružne građevine pa sta oddali ponudbo v višini 35,45 milijona evrov brez DDV oz. 43,12 milijona evrov z DDV.

Merilo za izbiro ponudnika je bila ekonomsko najugodnejša ponudba. Direkcija je ceno limitirala pri 33,42 milijona evrov brez DDV. Ker sta ponudbi Kolektorja in hrvaških gradbincev presegali to vrednost, so ju na direkciji označili kot nedopustni in ju iz postopka oddaje javnega naročila izločili. Zoper odločitev je še možen revizijski zahtevek.

Nadvoz del projekta novega potniškega centra

Železniški nadvoz čez Dunajsko cesto v Ljubljani je del projekta novega potniškega centra v Ljubljani. Ta bo po načrtih obsegal novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del, poslovno stavbo, hotel ter nadgradnjo železniške postaje s pripadajočo tirno infrastrukturo in peroni.

Ko gre za železniški del, prvo fazo predstavlja nadgradnja postavljalne mize za vodenje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav v centralni postavljalnici, ki se je že začela. Druga faza je širitev železniškega nadvoza nad Dunajsko cesto, ki se bo po napovedih državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo Alenke Bratušek začela spomladi in naj bi trajala leto in pol. Temu naj bi nato sledila gradnja postajne dvorane nad tiri in železniške infrastrukture, ki bi lahko stekla v začetku 2025.

Nataša Pirc Musar svojega doktorskega naziva ne bi smela uporabljati