Zadnja kolumna odhajajočega urednika Siola: "Zdaj je svoboda."

Iz spletnega medija Siol.net se je poslovil Peter Jančič. Kot odgovorni urednik je bil na položaj imenovan v času nekdanje vlade. Kot sklepno dejanje in zadnje slovo je spisal še zadnjo kolumno in z njo izrisal svoje delo, svoje poslanstvo namerava nadaljevati z besedami "Tudi poslej ne bom tiho." Objavljamo celotno kolumno. 

Zadnja kolumna Jančiča kot odgovornega urednika Siola

Rezultat volitev je bil šok za premierja Roberta Goloba, ki je nekdanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu zaradi podpore Nataši Pirc Musar očital, da "ne dojema" in da bo na oblast spravil temne sile. Na volilno nedeljo pa si je Golob moral naglo premisliti pri Nataši Pirc Musar in jo zdaj sam podpreti. Pred pristaši je napovedal, da "ne bomo dovolili", da bi se na oblast vrnile temne sile. Hud spopad bo. Vojna. Premier nam je z lastnim vzgledom pokazal, kaj je sovražni govor. Ne govori o političnih nasprotnikih in tekmi. Temne sile vidi in spopad. Sovražnike. Skoraj peklenščke. Da sta bila fizično napadena, sta po tem javnost obvestila provladna Nika Kovač in opozicijski poslanec Branko Grims (SDS). Premier pa je ocenil, da je razlog za fizične napade sovražni govor, in napovedal omejitve svobode govora na spletnih portalih, v medijih in celo v parlamentu. Sam sebe ni opazil. 

Premier je bil v nedeljo, ko je moral podpreti Natašo Pirc Musar, v delikatnem položaju. Izvesti je moral manjši politični salto in na vso moč podpreti kandidatko, ki jo je prej očital Kučanu. A imel je še dodaten, bolj objektiven razlog, da se je počutil slabo.

Polom kandidatov vladnih strank na volitvah

Na volitvah je Anže Logar dosegel krepko več od napovedi. Kandidati treh strank vladne koalicije pa hud polom. Tega celo mediji niso mogli skriti. Za Logarja je bilo 34 odstotkov volivcev. Na volitvah poslancev aprila je Gibanje Svoboda volilo 34,5 odstotka volivcev. Ker so pozneje v svoje vrste vključili še SAB Alenke Bratušek in LMŠ Marjana Šarca, oba predsednika je Golob poplačal z vladnimi funkcijami, bi to delež povišalo celo na 40,8 odstotka. Skupaj še z Levico in SD pa je bilo z njimi na volitvah poslancev 51,9 odstotka volivcev. Kandidata vseh treh vladnih strank Milan Brglez in Miha Kordiš pa sta v nedeljo skupaj zbrala dobrih 18 odstotkov in s tem daleč zaostala za deležem SDS na aprilskih volitvah poslancev, ki je bil 23,5 odstotka. Ker smo tik pred lokalnimi volitvami in referendumi, je to za vladajoče stranke slabo in morda se je zaradi tega premier v nedeljo zatekel k retoriki, ki je celo Donald Trump ni uporabil tako naravnost: "V predsedniško palačo ne bomo dovolili temnim silam!"

Tudi ta izjava kot kritike Kučana, da ne dojema, niso bile povsem premišljene. "Njegov vihravi značaj" je predsednik republike Borut Pahor v zadnjem intervjuju za Siol.net, na svoj zmerni in prijazni način pojasnil, kaj bi lahko bil razlog teh Golobovih nenavadnosti. Nepremišljenost izjave razkrije preprosto vprašanje: kaj bo premier s svojimi privrženci storil, če volivci v drugem krogu izvolijo Anžeta Logarja? Bo prevzem oblasti preprečil z uporabo policijskih sil ali morda kar vojske, ki ji še poveljuje Borut Pahor? Ali bo že prej, da prepreči pohod temnih sil, uporabil vpliv, ki ga ima kot premier, v tajnih službah, državnih podjetjih in medijih? Čisto vseh teh institucij premier zanesljivo ni imel v mislih. A besede so nevarna stvar in razumeti jih je mogoče različno. V ZDA demokrati v podobnem položaju sprožajo vse mogoče procese proti nekdanjemu predsedniku, republikancu Donaldu Trumpu, ker naj bi z besedami spodbujal nasilje, ko je izgubljal položaj predsednika ZDA po prvem mandatu. Pahor je vzdržal dva. Več pri nas in v ZDA ni dovoljeno. Ker oblast kvari. Absolutna oblast pa absolutno kvari. Pahorja v zadnjih desetletjih, ko je doživljal zmage in poraze, oblastna moč ni pokvarila. Bil je dober predsednik republike.

Opravičujem se mu, ker kot urednik nisem naredil zadnjega intervjuja z njim.

Ko smo se že pred časom dogovarjali, sem napovedal, da v času, ko bo intervju potekal, ne bom več urednik. Nisem veliko zgrešil. Premierov vihravi značaj pač. Ali pa, kar je bolj logično, preprosta računica, da bi lahko v prihodnje razkrili še kaj in je to onemogočil. Kot smo nenavadnosti ob njegovi plači v GEN-I, njegov račun v tujini, ki je postal ukradena identiteta ali še do danes nepojasnjena nakazila iz GEN-I podjetju novinarke Siola in portala Necenzurirano Vesni Vuković, ki je zdaj glavna piarovka Gibanja Svoboda.

Nasilje, ki smo mu bili priča po nenavadnih Golobovih izjavah ta teden, kako bodo preprečili temnim silam, da bi zavzele predsedniško palačo, ni novost za našo državo. Hujših dogodkov je bilo že veliko. Najprej je, da jo je neznanec fizično napadel sredi Ljubljane, ko je peljala na sprehod psa, javnost obvestila Nika Kovač, pozneje pa je napad nase pred stavbo parlamenta razkril še poslanec SDS Branko Grims. 

Novost pa je, da sta bili zdaj žrtvi napada provladna aktivistka in opozicijski politik. Do zdaj se je grozilo in pretepalo v glavnem novinarje. Najbolj jo je pred desetletji skupil novinar Miro Petek, za katerega smo v uredništvu Večera trepetali, ali bo sploh preživel. Drugi najhujši dogodek se je zgodil lani, ko so državo pretresali protesti, ki so jih stranke leve sredine organizirale proti takratni vladi Janeza Janše, na katerih je eden od protestnikov, pristaš mariborskih Viol Gregor Mitev, brutalno razbil obraz fotoreporterju Borutu Živuloviću. Živulovića je Mitev najprej brcnil v nogo, z roko udaril v čeljust, nato pa ležečega in nezavestnega še nekaj časa brcal. Mitev je napadel še policista konjenika, v katerega je vrgel nevarni predmet, proti drugemu policistu je vrgel gorečo baklo, še enega policista pa je brcnil v predel prsnega koša. Poškodoval je tudi mobilni telefon naključnemu udeležencu protestov. To je bilo fizično nasilje. Pred tem so bile grožnje. Besede. Lahko tudi bolijo. Niso pa isto kot udarci.

Grozilo se je pogosto. Tudi meni. S smrtjo.

Že pred brutalnim napadom na Živulovića je protestnik Zlatan Čordić, ki je kot pevec v evropski volilni kampanji promoviral stranko nekdanjega premierja Marjana Šarca, nasilno onemogočil snemanje snemalcu Nove24TV z razlago, da ta televizija protestnikom ni naklonjena. Z rame mu je trgal kamero. Ni šlo za sovražni govor. Fizično nasilje nad novinarjem je zagrešil državno financirani umetnik in politični aktivist. Izkazal se je še z vrsto nenavadnih "akcij". Z lažnim predstavljanjem za novinarja je med drugim nadlegoval zdravnika Milana Kreka, ki se je v tistem času s sodelavci trudil omejevati epidemijo covid-19, in so bili zaradi posledic epidemije številni nanj jezni.

Vse to dogajanje ni bilo brez političnih ozadij. Čordić je bil v preteklosti član sveta za boj proti sovražnemu govoru leve nevladne organizacije Mirovni inštitut, ta svet pa je vodila danes predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar. Proti sovražnemu govoru se člani tega sveta, je pokazal čas s Čordićem, borijo zelo ostro. So kot borci proti ljudožerstvu, ki nam sporočajo, da so premagali ljudožerstvo, ker so ravno pojedli zadnjega ljudožerca, ki je bil slasten.

Brutalen napad Miteva na fotoreporterja Živulovića in policiste je protestnik Anis Ličina za javno televizijo (RTVS) v intervjuju lani pojasnil tako: "Imaš pač neki brezrokavnik, karkoli, označeno z RTV, in se hitro izogneš." Izjava Ličine je pokazala, kako so protestniki takrat vedeli, da je televizija njihova, da brezpogojno podpira opozicijske stranke in glavne protestnike, tudi denimo že omenjenega Čordića, in da lahko novinarje, ki niso njihovi, mirno mlatijo. 

Za objavo te hudo nerodne izjave Ličine se je RTVS opravičila. Na vrhu RTVS pa je zaradi izteka mandatov pozneje prišlo do zamenjav, ki so Roberta Goloba in levosredinski del slovenske politike zelo razjezile in jih še jezijo. Nimajo več popolne oblasti. Po brutalnem pretepu novinarja Živulovića takratni premier Janez Janša ni napovedal omejitve svobode govora na spletnih portalih, v medijih in parlamentu. Je pa to ta teden ob manj dramatičnem dogajanju storil Robert Golob, ki vzpostavlja posebno akcijsko skupino za preprečevanje sovražnega govora, v ta namen bo imenoval tudi nacionalnega koordinatorja. Sovražni govor je treba pregnati z vseh komunikacijskih kanalov in platform ter tudi iz državnega zbora, je povedal premier. Nadzor bo vzpostavil tudi nad poslanci. Kot totalna oblast se nam predstavlja. Je nad mediji in nad parlamentom.

Upam, da ta nacionalni koordinator, ki bo iz medijev, spletnih omrežij in parlamenta odpravljal sovražni govor ter medije s tem še dodatno depolitiziral, ne bo kak Čordić ali celo Mitev.

To bi bila slaba nadgradnja Nataše Pirc Musar, ki je opazila, da je šel Golob v svojem "boju" proti sovražnemu govoru predaleč, in opozorila, da se klin s klinom ne izbija. Za Pirc Musarjevo so številni mediji do prvega kroga volitev opozarjali, da bi njena izvolitev pomenila legalizacijo tajkunstva. To je zapisal celo Primož Cirman na portalu Necenzurirano, s katerega je večino novinarjev Robert Golob po prevzemu oblasti zaposlil v svoji stranki, vladi ali parlamentu.

Do drugega kroga o tem tajkunstvu in poskusih vplivanja prek Tomaža Vesela na medije v lasti Odlazka − oboje naj bi bil greh moža Pirc Musarjeve, Musarjeva pa za to, kaj je počel njen mož, menda ni nič vedela −, najbrž ne boste več veliko brali. Bo pa v medijih vse mogoče o Logarju. 

Osebno bi mi bil ljubši bolj pošten spopad v bolj pluralnem medijskem prostoru, v katerem bi bila kampanja preizkus za oba, da bi zmagal boljši. Zanesljivo bi bilo to boljše tudi za državo. 

A položaj v medijih je, kakršen je. Živimo v turbulentnih časih Golobovih preobratov in divjih spopadov za popolno oblast.

Ker je to zadnja kolumna, ki jo pišem kot odgovorni urednik Siola, bi se rad opravičil za vse napake, ki sem jih zadnja leta morebiti zagrešil ali kot odgovorni urednik spregledal. Sem le človek. Zahvaljujem se vsem sodelavcem v uredništvu, ki so se izkazali za izjemne profesionalce. Dobro so se držali v nevarnih in kdaj tudi težkih časih. V času, kar sem bil urednik, sem vsako nedeljo napisal kolumno. Bile so že prej vsako nedeljo v Spletnem časopisu. Začel sem jih pisati, ko sem moral z Dela, in to z motom, da lahko novinarje in urednike tepejo, tožijo, odpuščajo, tiho pa ne bomo.

Tudi poslej ne bom tiho. Po vzoru delfinov iz Štoparskega vodnika Douglasa Adamsa bi se rad zahvalil še vam, ki nas berete. Nasvidenje in hvala za zaupanje. Zdaj je svoboda. 

Celotna kolumna Petra Jančiča je objavljena na spletnem portalu Siol. 

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču