Poročilo o človekovih pravicah v Sloveniji tokrat z daljšim poglavjem o svobodi izražanja

Poročilo ameriškega državnega oddelka o položaju človekovih pravic po svetu, ki zajema 198 držav in ozemelj, je glede Slovenije tokrat nekoliko daljše, med drugim zaradi položaja medijev.

Slovenija in človekove pravice 

Iz poročila, ki je v celoti objavljeno na spletni strani State Departmenta (prevod: državnega oddelka) in zajema leto 2021, je mogoče razbrati, da je Slovenija država, ki nima večjih težav s človekovimi pravicami, vendar pa je nekaj poglavij nekoliko daljših, na čelu s poglavjem o svobodi izražanja, vključno za novinarje in druge medije. 

Kot navaja poročilo, so skrb zaradi nadlegovanj novinarjev, vladnega spodkopavanja neodvisnosti medijev in nepreglednih lastniških struktur medijev izrazili Evropska komisija, urad komisarja Sveta Evrope za človekove pravice in nevladne organizacije.

Poročilo omenja poraz predsednika slovenske vlade na vrhovnem sodišču, ki ga sicer poimensko ne navaja, ko je bilo razsojeno, da Twitter nikomur ne daje neomejene pravice komuniciranja, vrednostne ocene pa morajo sloneti na dejstvih.

Premislek o slovenskem političnem sistemu 

Volilni proces v Sloveniji je ocenjen kot odprt in svoboden. Civilna družba poroča o primerih javne korupcije, podkupninah, pomanjkanju preglednosti v politiki in ekonomiji, lokalni strokovnjaki za korupcijo pa trdijo, da je ta v Sloveniji sistemska, preiskujejo pa se le osamljeni primeri, navaja poročilo. Omenja še korupcijo pri nabavah zaščitne opreme proti covidu-19, pri čemer vlada ni ukrepala.

Sicer pa slovenskega premierja in nekatere druge državne uradnike omenja v povezavi s prijavami zaradi širjenja sovražnega govora in spodbujanja groženj proti novinarjem. Spletni napadi in nadlegovanja ustvarjajo sovražno ozračje, ki lahko vodi v fizično nasilje, ugotavlja poročilo. 

Omenja tudi tožbo Društva novinarjev Slovenije proti voditeljici TV3 Normi Brščič in odgovornemu uredniku Tomažu Taskarju zaradi spodbujanja sovraštva in nestrpnosti s komentarji, da je črna rasa manj vredna, in o judovski zaroti.

Poročilo State Departmenta tudi letos med drugim omenja sodne zaostanke. Kot opozarja, je pravosodni sistem preobremenjen in se sooča s pomanjkanjem vladne podpore, zaradi česar prihaja do zaostankov.

STA in nevladne organizacije 

Navaja tudi, da je trenutna vlada ukinila financiranje 15 nevladnih organizacij, ker je domnevno potrebovala denar za boj proti pandemiji. Nevladne organizacije pa premierja obtožujejo napadalne retorike in obtožb, da so partnerji levičarskih strank in se bogatijo.

Poseben odstavek je namenjen odločitvi vladnega urada za komunikacije (Ukom), da preneha financirati STA, ki je posledično prišla na rob solventnosti. Evropska komisarka Vera Jourova je septembra ministra za kulturo Vaska Simonitija opozorila, da se morajo članice EU vzdržati pritiskov na medije in pozvala vlado, naj financira ter ohrani neodvisnost STA, spomni poročilo.

Najdaljša so poročila o zaščiti beguncev in manjšinah 

Nekoliko daljši so tudi deli poročila o zaščiti beguncev, vračanju podržavljenega premoženja, položaja judovske skupnosti v Sloveniji, volitvah, pravicah žensk, delavcev in rasizmu. Glede beguncev poročilo omenja vračanje migrantov na Hrvaško, prijave kršitev pravic migrantov v azilnih centrih, dolge postopke o prošnjah za azil in omejitve gibanja.

Pri rasizmu ali diskriminaciji poročilo izpostavlja položaj Romov ter manjšin iz držav nekdanje Jugoslavije. Judovska skupnost pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi dejanj zanikanja holokavsta in revizije zgodovine po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo smrtno obsodbo generala Leona Rupnika.

Novo na Metroplay: "Kar naenkrat se liki začnejo obnašati po svoje" | Tadej Golob o pisanju kriminalk