Slovenci razkrili glavne razloge, zakaj prisegajo na avtomobil in ne uporabljajo javnega prevoza

Večina sodelujočih v raziskavi Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) za vožnjo po opravkih uporablja avtomobil, medtem ko le manjši delež anketiranih uporablja trajnostne oblike mobilnosti. Prebivalci Slovenije svojih mobilnostnih navad niso pripravljeni spreminjati na račun bistvenega poslabšanja učinkovitosti in udobja., ugotavljajo na AMZS.

V raziskavi, ki jo je za AMZS izvedel inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana oktobra lani, v njej pa je sodelovalo 804 prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 70 let, je slabih 65 odstotkov vprašanih odgovorilo, da uporablja avtomobil.

Skoraj polovica (47 odstotkov) jih je dejala, da se po opravkih peljejo sami s svojim avtomobilom, več kot tretjina (36 odstotkov) pa, da se sami s svojim avtomobilom peljejo v službo ali šolo.

Raziskava je obenem pokazala, da le manjši del anketiranih uporablja trajnostne oblike mobilnosti, pri njihovi uporabi pa prednjačijo predvsem mladi, upokojenci in prebivalci urbanih okolij, ki imajo ustrezen dostop do javnega potniškega prometa in ne morejo uporabljati avtomobila.

Najpogostejši razlog za uporabo javnega potniškega prometa je pomanjkanje parkirnih prostorov (48 odstotkov). 43 odstotkov vprašanih pravi, da javni promet uporabljajo, ker se jim zdi boljše za okolje.

Kot najpogostejši razlog za neuporabo javnega potniškega prometa so anketirani navedli, da je pot z avtomobilom hitrejša. Tako je ocenilo 63 odstotkov vprašanih. Med glavnimi razlogi so sledile še slabe povezave med lokacijami (59 odstotkov) in neprimeren urnik (56 odstotkov).

"Znova se je potrdila teza, da je v Sloveniji za spremembo mobilnostnih navad in zmanjšanje števila vozil na naših cestah nujna vzpostavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa. Ko bo javni potniški promet ustrezna alternativa osebnemu avtomobilu - da bomo torej z javnim prometom svoje poti opravili vsaj enako hitro, udobno in cenovno ugodneje -, ga bo uporabljalo več državljank in državljanov," so izsledke raziskave komentirali pri AMZS.

Raziskava je obenem pokazala, da je prehod k trajnostni mobilnosti pomemben za 65 odstotkov prebivalcev Slovenije. "Državljanke in državljani se torej zavedajo pomena varovanja okolja, pri čemer pa praksa kaže, da svojih navad zaradi okoljskega dejavnika ne bodo spreminjali na račun bistvenega poslabšanja učinkovitosti svoje osebne mobilnosti in udobja, ki jim jo obstoječi način prinaša," je ocenill vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.

Dodatno oviro za učinkovit javni prevoz v Sloveniji predstavlja razpršena poselitev države. Ravno na račun te si bo treba po Logarjevih besedah priznati, da bo osebno vozilo še kar nekaj časa poglavitno prometno sredstvo. Poleg učinkovitega javnega prometa pa bo v prihodnje treba razmišljati tudi o prevozih na zahtevo, združevanju voženj, multimodalnosti in podobno, je še dejal.

Raziskava je bila izvedena v okviru projekta ReMOBIL, ki je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014-2021 in pripadajoče slovenske udeležbe v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Finančni mehanizem EGP predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi, so pojasnili v AMZS.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev