Je v Ljubljani sploh dovolj zaklonišč, kamor bi se lahko prebivalci skrili v primeru vojne?

Zaradi nemirnega dogajanja po svetu, predvsem na območju Gaze in Ukrajine, so tudi številni slovenski prebivalci zaskrbljeni, da bi se vojna utegnila razširiti še na območje Slovenije in da v tem primeru ne bi bilo ustrezno poskrbljeno za varnost.

V to smer je šel tudi komentar Ljubljančanke, ki je bil te dni objavljen na spletni platformi Pobude meščanov.

"Kako so oskrbovana naša zaklonišča?" jo zanima. "Kje najdem seznam, kam se bom skrila, sploh med vojn? Ali imajo v šolah zaklonišča, ker me skrbi za moje otroke. Imate še kakšne nasvete, ker teh vojn je pa zdaj res preveč!"

Zaklonišča ima večina osnovnih šol in vrtcev

Z ljubljanskega Oddelka za zaščito in reševanje so meščanki sporočili, da je na območju mestne občine Ljubljana po njihovih evidencah 740 zaklonišč s skupno kapaciteto 135.577, v upravljanju občine oziroma javnih zaklonišč pa je 46 zakloniščnih enot na 31 lokacijah s skupno kapaciteto 9611 oseb.

O zakloniščih v Sloveniji smo na Metropolitanu sicer pred časom že pisali, natančen seznam je objavljen tukaj.

"Načeloma je stopnja zaščite in oprema v zaklonišču zakonsko opredeljena, glede na namen in funkcijo objekta. Zaklonišča osnovne zaščite imajo vgrajene tudi strojne naprave, ki se po potrebi zaženejo. Javna zaklonišča se tudi redno preverjajo in obnavljajo po finančnih zmožnostih, ki jih imamo na voljo," sporočajo z mestne občine.

Zaklonišča ima po njihovih besedah večina osnovnih šol in vrtcev, izjema so lahko le dislocirane enote in podružnične šole. Za točne informacije se lahko starši obrnejo na šolo, kamor hodijo njihovi otroci, so pa zaklonišča v osnovnih šolah zgrajena po standardih in predpisih, ki so navedeni v Uredbi o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.

Vendar pa po njihovih besedah izkušnje z vojnih območij kažejo, da je velika večina ubitih ter ranjenih oseb zaradi neposrednega vojaškega spopada, kar pomeni streljanje z lahkim pehotnim orožjem ter uporaba minskoeksplozivnih sredstev, raketnih napadov ter topniškega obstreljevanja.

"Slednje je nevarno zaradi fragmentacije ubojnih sredstev (delci granat in raket, ki nastanejo zaradi eksplozije slednjih) ter ruševin stavb ali zemlje, ki nastanejo ob zadetku. Izkušnje kažejo, da za zaščito zadostuje že umik v klet oz. drug primeren prostor, ki je zaščiten oziroma okrepljen," mirijo.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču