Zakon o odpravi splava že piše tragične zgodbe

Nosečnice so ponekod v ZDA prisiljene trpeti krče in krvavitve, zdravniki si v strahu pred pravnimi posledicami ne upajo zagotavljati nujne zdravstvene pomoči, lekarnarji pa si ne upajo izdajati zdravil za lajšanje posledic spontanega splava, ker se lahko ista zdravila uporabijo za umetno prekinitev nosečnosti in so prepovedana.

Washington Post poroča, da so ženske v ZDA mesec dni po odločitvi vrhovnega sodišča, da ukine pravico do umetne prekinitve nosečnosti, izpostavljene različnim zmešnjavam in okrutnosti.

Ženska v Louisiani je v 16 tednu nosečnosti ugotovila, da zarodek nima možnosti za preživetje. Zdravniki so želeli opraviti splav, vendar pa zakon to prepoveduje, zato je morala nosečnica obdržati zarodek ter opraviti porod, čeprav se je zavedala, da rojeva mrtvega otroka. Zdravnik je zapisal, da je posledično utrpela čustvene travme.

Trpeti morajo hude bolečine

Neki ženski v Teksasu so povedali, da njen zarodek nima več srčnega utripa, vendar je morala dva tedna čakati na še eno potrditev z ultrazvokom, preden je bila deležna zdravniške oskrbe. Za časnik Washington Post je povedala, da se je počutila kot hodeča krsta.

Druga Teksašanka je zaprosila za splav po tem, ko je v 15. mesecu nosečnosti spontano splavila enega od dvojčkov. Zdravniki so jo obvestili, da z nadaljevanjem nosečnosti tvega smrtno nevarno infekcijo. Po drugi strani pa so ji povedali, da njeno življenje še ni dovolj ogroženo in lahko opravi splav šele, če bo res tik pred smrtjo. Potem je morala nekaj tednov trpeti hude bolečine in okvaro ledvic.

Zakoni, ki jih proti splavu sprejemajo konservativne republikanske zvezne države ZDA, se ne ozirajo na zdravstveno stroko in niti ne upoštevajo spontanih prekinitev nosečnosti. Ne določajo, kako resno mora biti ogroženo življenje nosečnice, da lahko opravi splav, kjer seveda zakoni sploh dovoljujejo izjemo v primeru ogroženega življenja nosečnice. V primeru posilstva ali incesta izjem večinoma sploh ni.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc