Bolniki vse težje do zdravnika, osebni stik nadomestila obravnava na daljavo

Ob mesecu krvnih rakov Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije ter Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L&L opozarjata na izzive, s katerimi se spopadajo bolniki. Zaposleni v zdravstvu med drugim opozarjajo na pomanjkanje kadra, ki pa ga je treba tudi dostojno plačati, da bodo lahko zagotovili hitrejšo obravnavo bolnikov.

Po besedah predsednice Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije Jožice Filipčič v društvu opažajo težavo dostopa do osebnega zdravnika. Kot je dejala, je osebni stik med bolnikom in zdravnikom nadomestila komunikacija na daljavo, kar se ji ne zdi dobro. Za uporabo portala zVEM in e-naročanje je pomembna tudi digitalna pismenost. Veseli jo, da so prek Zveze pacientov v več društvih organizirali predavanja in izobraževanja za starejše osebe.

Prvi znaki suma na rakava obolenja

Kot je na današnji novinarski konferenci dejala specialistka internistične onkologije Urška Rugelj, morajo imeti bolniki že s samim sumom na maligno bolezen prednost pri obravnavi. Kot glavne znake suma na rakava obolenja je med drugim naštela utrujenost, povečane bezgavke, pobledelost obraza, pojav modric, nepojasnjeno vročino ter nočno potenje in nepojasnjeno hujšanje.

Izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L Kristina Modic je dejala, da si v združenju prizadevajo za celostno obravnavo bolnikov, ki je trenutno na voljo hospitaliziranim bolnikom. Kot je dejala specialistka interne medicine in hematologije Irena Preložnik Zupan, so skupaj z združenjem bolnikov pripravili šestmesečni program, ki vključuje podporo s strani specialistov, med drugim dietetikov, fizioterapevtov in psihologov, z delavnicami in rednim gibanjem.

Rehabilitacija, ki jo bolniki potrebujejo 

Po besedah specialistke onkologije z radioterapijo Zadravec Zaletel so leta 2017 začeli s snovanjem programa celostne rehabilitacije in ugotovili, da bolniki potrebujejo rehabilitacijo čim bližje doma. Ob vzpostavitvi rehabilitacijskega programa je opozorila na potrebo zdravstvenega kadra, načrtno izobraževanje kadra in priznanje te dejavnosti s strani ZZZS.

Kot je Modic povedala o prostovoljskem projektu Bolnik-bolniku, 16 prostovoljcev izvaja program v osmih bolnišnicah po Sloveniji. Meni, da bi tudi prostovoljno področje lahko pokrili z državnimi finančnimi sredstvi. Kot je dejala, so prostovoljci pripravljeni pomagati in se peljejo v bolnišnice tudi 60 kilometrov stran, da izvedejo program. V Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo v zadnjem času opažajo porast mlajših odraslih z boleznijo krvnega raka, zato tudi sami sodelujejo pri razvoju različnih podpornih programov.

Na kliničnem oddelku za hematologijo zdravijo tudi terminalno bolne ljudi, je dejala Preložnik Zupan. Darovali so jim avtomobil, zato so organizirali mobilno enoto in bolnike obiskujejo doma. "Izkušnja je bila prav lepa. Ko prideš k bolniku domov, lahko zaznaš, v kakšni situaciji bolnik živi in kaj potrebuje. Takrat je tudi več časa, da ugotovimo, kakšna je njegova bolečina, in se pogovorimo," je dejala. Po njenih besedah je v domačem okolju veliko lepše, lažje in bolj kakovostno delovati kakor v ambulanti, kjer zdravniki ne prepoznajo vsega, kar njihov pacient potrebuje.

Predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana Samo Zver je opozoril na nujno potreben kader, ki ga je treba dostojno plačati. Po njegovem mnenju je največji strošek napačno in prepozno zdravljenje, ne pa plača zdravstvenih delavcev. Zver je izpostavil tudi slabo dobavo zdravil.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc