Preverite, kje morate voziti previdno: žabe na cesti!

Zaradi visokih temperatur so se letošnje selitve dvoživk iz prezimovališč v mrestišča začele nekoliko bolj zgodaj kot običajno. Posledično so prej stekle tudi akcije njihovega prenosa preko zanje najbolj nevarnih območij, predvsem cest. Akcije izvajajo različna društva in prostovoljci.

Na cesti, ki poteka tik ob Radenskem polju in v občini Grosuplje povezuje Veliko Mlačevo in Veliko Račno, te dni že 17. poteka prenos dvoživk, ki ga organizira Krajinski park Radensko polje. Kot pravijo, so v ta namen na cesti že 9. februarja s pomočjo Javnega komunalnega podjetja Grosuplje uredili varovalno ograjo, ki jo vsak večer ob pomoči številnih prostovoljcev pregledajo in najdene dvoživke, predvsem žabe, prenesejo čez cesto. K akciji še vedno vabijo tudi druge prostovoljce.

Na območju Mestne občine Kranj Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z Joštarji in Mestno občino Kranj akcijo varstva dvoživk peto zaporedno leto izvaja te dni, akcije pa bodo ob deževnih dneh potekale vse do predvidoma konca marca.

Med pomembne selitvene poti v kranjski občini sicer sodita cesta proti Joštu in cesta severno od bobovških jezerc, ki se nadaljuje skozi gozdiček mimo Brda.

V Hrašah pri Smledniku so prve dvoživke opazili že 10. februarja. V Društvu Žverca prostovoljce vabijo teren, posebej v teh dneh, ko so napovedane višje temperature in dež.

Pri Treh ribnikih v Mariboru člani Društva študentov naravoslovja ob strokovni podpori mariborskega Zavoda RS za varstvo narave akcijo prenašanja dvoživk čez cesto izvedejo vsako pomlad. V ta namen uporabljajo posebno varovalno ograjo, ki ob kritičnih predelih ob cesti dvoživkam preprečuje, da bi skočile na cesto.

V spomladanskem času, ko se selijo iz prezimovališč v mrestišča (mlake), so sicer dvoživke najbolj ranljive. Premikajo se namreč počasi, saj nosijo zarod, samice pa na hrbtu prenašajo tudi samce. V krajih, kjer njihovo selitveno pot prečka prometna cesta, večina populacije konča pod kolesi avtomobilov, opozarjajo v Društvu Žverca.

V omenjenem društvu so izdelali tudi zemljevid z zbranimi lokacijami v Sloveniji, kjer prihaja do pomorov dvoživk. Zemljevid vsebuje tudi podatke o organiziranih akcijah in kraje, kjer so na cesti opazili dvoživke, vendar jim tam še nihče ne pomaga.

Z akcijami prenašanja dvoživk društva in prostovoljci začnejo spomladi, ko je temperatura zraka nekaj dni nad štirimi stopinjami Celzija in je v zraku dovolj vlage. Selitve dvoživk ponavadi trajajo od 14 dni pa tudi do enega meseca. Ohladitve in vetrovno vreme selitev za kak dan zaustavita, dež in vlaga v zraku jo pospešita. Najbolj množično se selijo v večernem času, je zapisano na spletni strani Društva Žverca.

Prostovoljcem, ki se odpravljajo seliti dvoživke, svetujejo, naj bodo opremljeni z odsevnimi jopiči, svetilko in dovolj globokim vedrom.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice