Največ odpadne hrane še vedno proizvedejo gospodinjstva, sledi hrana, ki jo zavržejo v gostinstvu in strežbi.
Prebivalec Slovenije je lani zavrgel povprečno 72 kilogramov hrane, kar je kilogram manj kot leto prej. Manj odpadne hrane je po podatkih statističnega urada nastalo v proizvodnji hrane, v gospodinjstvih in trgovini z živili, medtem ko jo je v gostinstvu in strežbi več. Največ odpadne hrane je bilo predelane v kompostarnah in bioplinarnah.
Največ hrane zavrgla gospodinjstva
Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila lani 150.839 ton, kar je dva odstotka manj kot leta 2021, je danes objavil državni statistični urad. Največ odpadne hrane je lani nastalo v gospodinjstvih, in sicer 70.285 ton, kar je 12 odstotkov manj kot leta 2021.
V gostinstvu in strežbi hrane se je lani zavrglo 55.839 ton odpadne hrane, 20 odstotkov več kot leto prej. V trgovini z živili so zavrgli 14.070 ton hrane, kar je v letni primerjavi dva odstotka manj. Najmanj, 10.645 ton, odpadne hrane so leta 2022 zavrgli v dejavnosti proizvodnja hrane, 21 odstotkov manj kot leto prej.
Kje konča odpadna hrana?
Večino odpadne hrane so lani predelali aerobno v kompostarnah in anaerobno v bioplinarnah, v prvih 39,2 odstotka, v drugih pa 38,8 odstotka. Dobrih 21 odstotkov odpadne hrane je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.
Preostali slab odstotek so obdelali po drugih načinih obdelave (taki postopki so npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).