Zasebni zdravnik lani od ZZZS prejel vrtoglavih 8,2 milijona evrov

V luči zdravniške stavke zdaj na dan prihajajo informacije o največjih zaslužkarjih v zdravstvu. Medtem ko se čakalne vrste polnijo in je zdravstveni sistem že krepko na kolenih, pa so največje domače zasebne klinike in medicinski centri v lanskem letu od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) prejele rekorden znesek. ZZZS namreč plačuje operacije, posege, preglede in druge storitve, opravljene v domačem zdravstvu.

Po poročanju portala Svet24, je iz podatkov razvidno, da je 72 največjih koncesionarjev in zasebnih izvajalcev prejelo več kot 160 milijonov evrov, kar je skoraj 30 milijonov več kot v letu 2022. Vsi pa prejemajo tudi dobiček, na podlagi poslovnih rezultatov, zato je zelo verjetno, da je njihov skupni dobiček še precej večji.

V analizo, ki so jo ustvarili na Svet24, so zajeli zasebne klinike in medicinske centre, ki so lani od ZZZS prejeli vsaj pol milijona evrov. Zaradi lažje primerljivosti so izvzeli nekatera podjetja, kot sta Estetika Fabjan in Ambulanta Košir, ki so množično izvajali covid testiranja, zaradi česar so v letu 2022 prejeli za več milijonov evrov javnega denarja.

Kdo so največji prejemniki?

Na vrhu lestvice je še vedno MC Medicor, ki je v lasti direktorice Metke Zorc, družine Plesković in Nadškofije Ljubljana. Podjetje se ukvarja z zdravljenjem bolezni srca in ožilja, od zdravstvene blagajne pa so prejeli skoraj 16 milijonov evrov, s katerim kot koncesionar ustvari skoraj vse svoje prihodke.

Na drugem mestu je celjska klinika Nefrodial, ki je zaslužila približno 700 tisoč manj. Klinika je imela v letu 2022 milijon evrov dobička, najverjetneje pa je bil ta dobiček lani še višji. Sledi Kirurški sanatorij Rožna dolina, v lasti državne Zavarovalnice Triglav in Sava Re.

Na četrtem mestu pa se nahaja Kirurgija Bitenc, ki je v lasti vplivnega zasebnega zdravnika Marka Bitenca. Ta je v letu 2023 iz javne blagajne prejela 8,2 milijona evrov, skoraj dva milijona več kot leto poprej.

Več podjetjih je tudi poročalo o veliki rasti, zaradi česar so se povzpeli na sam vrh lestvice. Arbor Mea iz Ljubljane je svoje prilive potrojilo iz tri na šest milijonov evrov.

Zakaj takšen dobiček?

Rast javnih prilivov je posledica interventnega zakona, ki ga je vlada sprejela septembra 2022 na predlog takratnega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, poroča Svet24. Takrat so namreč lahko več delali, zakon pa je veljal do avgusta 2023. Zakon je omogočal zdravnikom iz javnih bolnišnic selitev najbolj donosnih storitev iz dodatnega programa v zasebne klinike. Javne izvajalce je nato izenačil s koncesionarji.

Nekateri so tako iz interventnega zakona prejelo celo več denarja kot javne bolnišnice. Razlog za to pa tiči v tem, da so zdravniki, zaposleni v bolnišnicah, dodatni program za državni program raje opravljali pri zasebnikih.

Težava tudi zdaj

Po izteku zakona so tako javne bolnišnice ponekod ostale brez opravljenih storitev, z najzahtevnejšimi posegi pa delajo izgubo. Zasebne klinike pa imajo možnost, da same izbirajo posege in storitve. Ker zdravniki zanje delajo kot samostojni podjetniki, imajo potem tudi manjši strošek bruto plačil, zaradi česar ustvarjajo velik dobičke.

Za interventni zakon za krajšanje čakalnih vrst je vlada namenila 140 milijonov evrov, rekordni prilivi iz javne blagajne pa še ostajajo. Februarja je tako Kirurgija Bitenc prejela 1,3 milijona evrov, kar je posledica visokega števila izvedenih zdravstvenih storitev. Tam so lani namreč izvedli skoraj 28 odstotkov oziroma devet tisoč obravnav več na področju splošne kirurgije in 39 odstotkov več na področju gastroenterologije. V tem času so to počeli tudi v večini javnih ustanov, kjer so zabeležili devetodstotno rast tovrstnih obravnav.

Po poročanju omenjenga portala pa to ni vplivalo na čakalne vrste, saj so se te kvečjemu še podaljšale. Za primer so navedli endoprotezo kolena, na katero je moralo novembra 2022 približno 7500 ljudi čakati v povprečju 752 dni. Novembra lani je ta številka presegla 8000 ljudi, čakalna doba pa je skočila na 886 dni.