Zdravniki in zobozdravniki od zahtev ne odstopajo: želijo si za osem plačnih razredov višje plače

Predstavniki vlade in sindikata Fides bodo ponovno sedli za pogajalsko mizo. Glede na ocene vladne strani bi lahko že danes dovolj zbližali stališča, da bi za v sredo napovedano zdravniško stavko preklicali. Po oceni Fidesa je napredek v pogajanjih posledica njihovega konstruktivnega poskusa k reševanju stavkovnih zahtev, od katerih ne odstopajo.

Ključna zahteva: izstop iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju 

Ključna stavkovna zahteva sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je izstop zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, kar so v zdravniških vrstah podprli s 3600 podpisi. Na vladni strani so jim dali vedeti, da izstop ni sprejemljiv.

Podrobnosti vsebine pogajanj ne na vladni ne na sindikalni strani uradno ne razkrivajo, so pa po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana posebno pozornost namenili mladim zdravnikom. Po neuradnih informacijah STA naj bi vlada slednjim ponudila največ štiri, večinoma pa tri plačne razrede več.

Tisti zdravniki specialisti, ki so trenutno najvišje na plačni lestvici, pa bi dobili en plačni razred, a bi se odprla možnost napredovanja nad sedanjo najvišjo uvrstitev v 57. plačni razred.

Nasloviti želijo plačna nesorazmerja 

S tem želijo nasloviti plačna nesorazmerja, ki so nastala po lani novembra sklenjenem sporazumu in so delu zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu prinesla višje plače. Dogovoru, ki je bil sklenjen še v času prejšnje vlade, sta ostre kritike po petkovih pogajanjih namenila tako Bešič Loredan kot ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

A kot je razbrati iz Fidesove izjave, ki so jo v soboto objavili na svoji spletni strani, so do vladnih izhodišč kritični. "Cilj zdravništva niso obliži, ki bi odprli nove rane, temveč nov plačni sistem, v katerem bo delo zdravnikov in zobozdravnikov ustrezno ovrednoteno in cenjeno, kar je predpogoj, da ohranimo delujoč javni zdravstveni sistem in v njem obdržimo ter privabimo manjkajoče zdravnike in zobozdravnike," so zapisali.

Mladi zdravniki Slovenije so medtem objavili analizo zdravniških plač od leta 2008 do danes. Kot so med drugim izpostavili, bi morali, če bi upoštevali samo vpliv inflacije in se želeli vrniti na vrednosti iz leta 2008, vsem zdravnikom plače dvigniti za osem plačnih razredov.

"Zavedamo se, da uskladitev plač ne bo odpravila vseh težav v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu, vendar je eden od predpogojev, da se sistem stabilizira. Ustrezna odgovornost in znanje morata biti ustrezno ovrednotena in neto urna postavka 5,5 evra za zdravnika na začetku kariere to gotovo ni," so ob tem poudarili.

Nedavno z javno objavo svoje plače pretresel slovenski zdravnik

Specializant ortopedske kirurgije Denis Zorc je nedavno na Facebooku objavil svojo plačilno listo za letošnji september in pri tem izrazil potrditev, da nimajo vsi zdravniki 10 ali 20 tisoč evrov plače, kot je to mnogokrat izpostavljeno v medijih. 

 "Če bi objavili seznam 2.000 najslabše plačanih zdravnikov v Sloveniji, bi bila najboljša plača s tega seznama še vedno nižja od 1.400 evrov," je zapisal in dodal, da najnižje plače zdravnikov sekundarjev po njegovih besedah ne dosežejo niti 1.000 evrov. "To je kruta, nesmiselna, žalostna realnost." 

Ob tem je poudaril, da ni začetnik, saj ima do zdaj že tri leta in sedem mesecev delovne dobe. Kljub temu njegova mesečna neto plača znaša nekaj več kot 1.501 evro. Z dodatkom za malico in prevoz se skupaj nabere dobre 1.704 evre.

Po njegovih besedah se zdravnik ne bi smel hkrati obremenjevati s stanjem svojih pacientov in stanjem svojih financ. Stavke zdravnikov se po njegovih besedah nihče ne veseli, a spremembe ne pridejo same od sebe, je zapisal ob koncu objave.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču