Javni zdravstveni delavci bodo še vedno lahko delali pri zasebnikih, takšni bodo pogoji

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti je sprva predvideval popolno prepoved dela javnih zdravstvenih delavcev pri tako imenovanih čistih zasebnikih izven javne zdravstvene mreže. Zadnja različica, ki jo je popoldne obravnaval strateški svet za zdravstvo, pa bi zdravstvenim delavcem delo pri čistih zasebnikih pod določenimi pogoji dovoljevala.

Čisti zasebniki so tisti zasebniki v zdravstvu, ki nimajo koncesije za izvajanje javnih zdravstvenih storitev. Javni zdravstveni delavci bi po dopolnjenem predlogu novele pri njih še vedno lahko delali, a le, če bi bili v javnem zdravstvenem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa.

Z zasebniki bi morali imeti zdravstveni delavci, torej tudi zdravniki, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, do 60-odstotkov. Še vedno je predvidena prepoved sodelovanja s čistimi zasebniki po podjemnih pogodbah, je v izjavi za medije pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar.

Ob tem javni zdravstveni delavci, ki bi želeli delati pri čistih zasebnikih, ne bi smeli odklanjati dodatnega dela v matični ustanovi vključno z dežurstvi in nadurami. Zasebniki pa bi morali nase prevzeti tudi del stroškov za dopust in izobraževanje zaposlenih.

Po neuradnih informacijah STA so v predlogu novele tudi razširili seznam izjem, kjer dodatno delo ni časovno zamejeno. Soglasja za delo pri drugem delodajalcu po predlogu ne bi potrebovali zaposleni, ki bi želeli dodatno delati kot redni ali izredni profesorji, docenti ali asistenti v javnem visokošolskem zavodu s področja zdravstva.

Soglasja ne bi potrebovali niti za zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in shodih ter za delo v mobilnem paliativnem timu. Že pred tem je ministrstvo kot izjemo predvidelo dodatno delo pri Rdečem križu Slovenije, Javnem zavodu RS za presaditve organov in tkiv - Slovenija transplant ter v enotah za zaščito, reševanje in pomoč uprave za zaščito in reševanje. Za izjemo je bilo že predhodno predvideno tudi opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu.

Nagrajevanje za zaposlene v javnem zdravstvu

Humar je pojasnila, da so z izjemami od prvotnega predloga ciljali predvsem na področja, kjer je obseg zasebnega zdravstva velik. "Predpostavljamo, da se bo to uporabljalo predvsem v dejavnostih, kot so plastična kirurgija, ali pa mogoče maksilofacialna kirurgija, zagotovo pa tudi v vseh ostalih dejavnostih, (...) ko ne gre za drage, ampak za relativno dostopne storitve. Sigurno tudi na področju ortopedije," je pojasnila.

Na vprašanje, ali so torej popustili pritiskom, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel odgovorila, da so upoštevali nekatere smiselne pripombe na predlog novele. "Mi želimo regulirati, kaj se lahko kje dela in kdo, ampak seveda je pri tem treba v prvo vrsto postaviti paciente in njihovo dostopnost do zdravstvenih storitev," je dejala.

Kot so večkrat napovedali, bodo zaposlene v javnem zdravstvu skušali zadržati z nagrajevanjem. Prenova plačnega sistema javnega sektorja bo zaposlenim prinesla možnost mesečnega dodatka v višini 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca za doseganje nadpovprečnih rezultatov in nadomeščanje sodelavcev. Za preseganje izpolnjevanja programa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa do 50 odstotkov osnovne plače.

Zadnja različica po besedah Humar še vedno predvideva možnost dodatnega dela zaposlenih po davčno ugodnejših podjemnih pogodbah. Te bi bile namenjene zelo ozki skupini zdravstvenih delavcev, ki bodo opravljali storitve s seznama ministrstva za zdravje. Gre za storitve, ki jih bodo opravljali kot dodatno popoldansko delo pri lastnem delodajalcu.

Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj pa je dejal, da strateški svet danes na predlog ni podal nobenih pripomb, ampak da že razpravljajo o izvajanju novele zakona in morebitnih težavah pri tem.

Kritičen je bil do nekaterih zdravnikov, ki nasprotujejo noveli zakona, saj po njegovih besedah govorijo "pravljice o skrbi za javno zdravstvo, zadaj pa je skrb za nekaj drugega". "To ni vojna proti zasebnikom in proti ne vem komu, je pa vojna proti tistim, ki plenijo po zdravstvu in tolčejo mastne dobičke, ti pa bodo prizadeti," meni o noveli zakona.

Moti ga, da se govori le o omejitvah dela zdravnikov, ne pa tudi o drugih rešitvah, ki jih prinaša predlog novele. Med njimi je izpostavil predlog regijske organizacije zdravstva. Prevolnik Rupel je dejala, da so se o predlogu novele že posvetovali s koalicijskimi strankami, v sredo pa da so ga poslali v medresorsko usklajevanje. Po morebitnih dopolnitvah bo šel v najkrajšem možnem času v nadaljnji postopek na vlado in v DZ, je povedala.