Zveza prijateljev mladine Slovenije o pomenu duševnega zdravja mladih: po epidemiji je to slabše

Na 33. Nacionalnem otroškem parlamentu, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), so osnovnošolci izpostavili pomen duševnega zdravja, ki se po njihovih navedbah po epidemiji covida-19 slabša. 

Več zasedanj in tematik

Mladi parlamentarci so v okviru letošnje teme - duševno zdravje otrok in mladih - v dopoldanskem delu razpravljali v štirih delovnih skupinah, nato pa še na plenarnem zasedanju, ki so se ga udeležili tudi premier Robert Golob in nekateri ministri ter predstavniki drugih nacionalnih institucij.

Spregovorili so o tem, kaj je duševno zdravje, o vplivih okolja na duševno zdravje, o virih pomoči ter o spremembah za krepitev razvoja.

Udeleženci so uvodoma izpostavili, da je po epidemiji covida-19 njihovo duševno zdravje bistveno slabše, zato se želijo o tem pogovarjati. Podobno je v jutranjem uvodnem nagovoru omenila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki meni, da je duševno zdravje pri nas premalo sistemsko urejeno področje. Mlade je pozvala, da naj svoja čustva izrazijo in naj jih ne bo nikoli sram prositi za pomoč.

Tudi predsednica ZPMS Darja Groznik je poudarila, da je odgovor pogovor in da duševno zdravje ne sme biti tabu tema. Mlade je pozvala k prijateljstvu, sodelovanju in nudenju pomoči.

Pomen pogovora za mlade

Podobno so v plenarnem delu zasedanja, ko so predstavili ugotovitve in nanizali svoje predloge, osnovnošolci izpostavili pomen prijateljev in pogovorov z njimi o svojih težavah. Ob tem so nekateri menili, da imajo zunaj šole premalo prostora za druženje s prijatelji, predlagali so bolj aktivne odmore med poukom in dodatne športne dejavnosti, pa tudi da pri predmetih, kot sta likovni pouk in šport, ne bi imeli ocen, temveč bi dajali večji poudarek na odnosih.

"Tako bi imeli več ljudi, ki bi jim zaupali, in tako reševali svoje težave sproti," je pojasnil osnovnošolec iz Kopra.

Najstniki niso sposobni rešiti vseh težav sami

Zato je potrebna pomoč odraslih, je bilo slišati. Mladi bi si želeli lažji dostop do psihiatrov in psihologov, ki jih pri nas primanjkuje. Tako so razmišljali tudi o ukrepu povečanega vpisa v izobraževanje za te poklice.

Prav tako bi si želeli več svetovalnih delavcev na šoli. Luka iz Osrednjeslovenske regije je denimo omenil, da bi se morali o duševnem zdravju pogovarjati že od malih nog, saj če se začnejo kot najstniki, jim je nerodno, če bi bili tega navajeni od malega, pa jim to ne bi bilo nič posebnega.

Pozivi politikov: "Razmišljajte kritično, bodite edinstveni"

Spregovorili so tudi o vplivu družbenih omrežij na duševno zdravje ter mlade pozvali, naj se ne primerjajo preveč s podobami vplivnežev. Po drugi strani pa so nanizali tudi nekatere pozitivne plati spleta, saj da lahko tam najdejo tudi potrebno pomoč. Opozorili so, da sta potrebna selektivno izbiranje vsebin na spletu in kritično razmišljanje.

Pozivom mladih o destigmatizaciji duševnega zdravja se je pridružil tudi Golob, ki je mlade spodbudil, naj o tej temi tako kot danes govorijo vsak dan.

Med drugim jih je pozval, naj si tudi sami pomagajo pri svoji samopodobi s športom in hrano, se borijo proti sovražnemu govoru na spletu ter pomagajo prijateljem, ki se znajdejo v stiski.

Da so prvi psihiater prijatelji, je izpostavil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Zato je mlade pozval, naj imajo dobre prijatelje in naj bodo tudi sami dobri prijatelji.

Za destigmatizacijo področja duševnega zdravja se je prav tako zavzel minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki želi, da bi razumeli, da je duševno zdravje enako pomembno kot fizično. Napovedal je več vladnih ukrepov na tem področju.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice