Pripravljena so bila stališča o potrebnih sistemskih ukrepih za ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema.
V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so pripravili stališča o potrebnih sistemskih ukrepih za ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema. Predlagajo spremljanje stroškov po bolniku in spremembo zakonodaje, ki bi izvajalce zavezala, da morajo o njih poročati ZZZS, je povedala generalna direktorica zavoda Tatjana Mlakar.
Mlakar je na današnji novinarski konferenci poudarila, da so podatki o stroških po bolniku nujna podlaga za izvedbo stroškovnih analiz in oblikovanje realnih cen zdravstvenih storitev. "Samo na tak način lahko ZZZS realneje in objektivneje oceni precenjenost ali podcenjenost določenih zdravstvenih storitev ali celo izvajalcev ter zagotovi redne obdobne prilagoditve obračunskih modelov. Na ta način bi bil ZZZS aktivni kupec, ki bi določal realne cene in zakupil program zdravstvenih storitev skladno s potrebami pacientov oziroma prebivalcev," je pojasnila.
V ZZZS menijo, da je pri izvajanju zdravstvenih storitev treba uvesti medicinske kriterije za uvrščanje pacientov na čakalne sezname, uvesti nacionalne klinične smernice ter nacionalne kazalnike kakovosti in varnosti obravnave pacientov. "S tem bi omejili domnevno neindicirano ali nepotrebno napotovanje na sekundarni nivo," je pojasnila Mlakar.
Pri upravljanju mreže javne zdravstvene službe je po njenih besedah treba izhajati iz jasnih kriterijev, ki zagotavljajo varnost in kakovost obravnave pacientov, ter pri tem racionalno izrabiti obstoječe omejene kadrovske in prostorske vire ter opremo.
Poudarila je, da je treba preprečiti tvegane procese drobljenja javne mreže, predvsem na sekundarnem nivoju, in uvajati procese koncentracije in specializacije izvajalcev specialistično bolnišnične dejavnosti. "Ponovno je treba opredeliti vlogo, obseg in pogoje za vključevanje koncesionarjev v javno mrežo," je dodala.
V ZZZS so prepričani, da je potrebna tudi sprememba na področju plačne politike v javnem sektorju, in sicer da je treba zagotoviti večji delež variabilnega nagrajevanja zdravstvenih delavcev po kakovosti in obsegu opravljenega dela. "Seveda pa je za to treba opredeliti obseg dela v rednem delovnem času in pogoje za delo po podjemnih ali ostalih pogodbah," je dodala generalna direktorica.
Potrebno je vzpostaviti spodbudo za pozitiven rezultat
Med potrebnimi sistemskimi ukrepi so v ZZZS navedli tudi spremembe upravljanja javnih zdravstvenih zavodov. Vodstva zavodov bi bilo po njenih besedah treba opolnomočiti za učinkovito upravljanje. Še posebej, da delodajalec za posameznega zdravnika podrobneje opredeli zahtevan obseg opravljenih storitev v rednem delovnem času v matični ustanovi kot pogoj za morebitno delo izven matične ustanove.
Hkrati pa je treba vzpostaviti spodbude za pozitiven rezultat ali obvladovanje čakalnih dob oziroma odgovornost za negativni rezultat poslovanja ali neustrezno dolge čakalne dobe. V ZZZS se ob tem strinjajo, da je treba regulirati prehajanje kadra iz javnih zdravstvenih zavodov k zasebnikom s koncesijo.
"Z modernizacijo upravljanja javnih zdravstvenih zavodov bi želeli, da vzpostavimo konkurenčna delovna mesta v javnih zdravstvenih zavodih," je dejala Mlakar. Poudarila je še, da javni zdravstveni zavodi predstavljajo hrbtenico zdravstvenega sistema v Sloveniji, brez predlaganih ukrepov pa da negativnih trendov ne bodo mogli obrniti v pravo smer.
Ob tem je zavrnila "pavšalna navajanja in pričakovanja nekaterih deležnikov", da je zgolj z dodatnim financiranjem ali spremembami pri ZZZS mogoče izboljšati učinkovitost javnega zdravstvenega sistema.
