Slovenska podjetja vabijo begunce, a pod temi zahtevnimi pogoji

Pri čemer pa sistemska povezava med delodajalci in morebitnimi iskalci zaposlitve še ni vzpostavljena.

10. marca je v veljavo stopil zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki je uvedel začasno zaščito za osebe, ki so po 24. februarju, ko je Rusija napadla Ukrajino, zbežale iz države. Begunci lahko skladno s tem zakonom v Sloveniji zaprosijo za začasno zaščito.

"Na podlagi izkaznice o začasni zaščiti izkazujejo svojo pravico do prostega dostopa na trg dela, zato delodajalci te osebe lahko zaposlijo le na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi in jih vključijo v sistem socialnega zavarovanja. Prav tako se lahko osebe prijavijo v evidenco brezposelnih oseb ali evidenco iskalcev zaposlitve pri Zavodu RS za zaposlovanje," so predstavili trenutne možnosti.

A v GZS opažajo, da sistemska povezava med delodajalci in morebitnimi iskalci zaposlitve še ni vzpostavljena. "Po informacijah, ki jih prejemamo s strani članov, do obsežnejšega zaposlovanja oseb iz Ukrajine še ni prišlo oz. so te zaposlitve zgolj individualne, na primer med povezanimi podjetji. Tudi po podatkih, ki smo jih pridobili od zavoda za zaposlovanje, se osebe iz Ukrajine še niso začele prijavljati na zavod z namenom iskanja zaposlitve v Sloveniji."

Razlogov za to je po njihovih navedbah verjetno več in so tako pravne kot tudi osebne narave. O večini oddanih vlog za začasno zaščito verjetno še ni bilo odločeno, zato begunci še niso pridobili ustreznega pravnega statusa. Poleg tega se verjetno še privajajo na nove okoliščine, se posvečajo iskanju primernega začasnega prebivališča in zagotavljanju varstva otrok, saj gre večinoma za ženske z otroki, se zavedajo na GZS.

Ne glede na to pa upajo, da se bo na ravni države zagotovilo hitro in učinkovito odločanje o vlogah za začasno zaščito. "Hkrati bi bilo nujno zagotoviti usklajeno delovanje organov, ki prihajajo v stik z osebami iz Ukrajine, policije, upravnih enot in zavoda za zaposlovanje, da podajo osebam pravočasno vse potrebne informacije v zvezi z možnostmi zaposlitve v Sloveniji, in da zavod proaktivno stopi v stik z njimi," so pozvali. Zavzeli so se tudi za to, da se država posvetiti vprašanju zagotavljanja varstva in šolanja otrok ter optimiziranju postopkov priznavanja izobrazbe, pridobljene v Ukrajini.

Izziv izpit iz slovenščine

Na ministrstvu za delo so zatrdili, da aktivno sodelujejo z zavodom za zaposlovanje in drugimi institucijami, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem in integracijo na trg dela.

Zavod za zaposlovanje ima po njihovih navedbah veliko izkušenj z integracijo oseb z mednarodno zaščito na trg dela v Sloveniji. "Za to skupino oseb ima posebej usposobljene svetovalce in prilagojen svetovalni proces, prav tako pa izvaja posebne programe aktivne politike zaposlovanja, ki so bili razviti z namenom vključevanja teh oseb na trg dela v Sloveniji," so pojasnili.

Kot so spomnili, morajo državljani iz tretjih držav namreč opraviti izpit iz znanja slovenščine vsaj na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1), in sicer v roku enega leta od prijave v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje. Zavod jim bo omogočil vključitev v tečaj uporabna slovenščina za ukrajinsko govoreče in druge tečaje slovenščine, lahko pa se bodo vključili tudi v druge programe, o katerih se bodo pogovorili s svojim osebnim kariernim svetovalcem.

Na zavodu bodo, tako ministrstvo za delo, sodelovali tudi z delodajalci, ki bodo izrazili interes po zaposlovanju oseb iz Ukrajine, "na enak način kot v vseh primerih iskanja ustreznih kadrov in napotovanja brezposelnih oseb".

Beguncem v nastanitvenih centrih že predstavljene možnosti

Direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je minuli teden za TV Slovenija povedala, da so že imeli širši sestanek na zavodu za zaposlovanje in da so nato predstavniki območnih služb zavoda obiskali ukrajinske begunce v obeh nastanitvenih centrih, "kjer so jim zelo natančno razložili, da imajo prost dostop do trga dela, da bodo vključeni v aktivno politiko zaposlovanja, tudi tečaj jezika, ter jim predstavili vse zaposlitvene možnosti".

"Begunci so na drugi strani povedali, kaj si želijo, kakšne kvalifikacije imajo, večina mamic je bila doslej zaposlenih in si seveda želi čim prejšnjega vstopa na trg dela," je še dejala za petkove Odmeve.

Slovenija se že nekaj časa bori s hudim pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Tudi Klub slovenskih podjetnikov je zato že sredi marca pozval k pospešitvi postopkov pridobivanja potrebnih dovoljenj, ureditve statusa in s tem poenostavitve zaposlovanja beguncev.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije