Slovenska turistična podjetja ogorčena: zgolj boni ne rešujejo slovenskega turizma

»V zakonu ni razen izdaje novih bonov predvidenega praktično ničesar, kar bi lahko rešilo turistično panogo,« opozarjajo in poudarjajo, da so boni le kratkoročna rešitev manjšega segmenta slovenskega turizma. Slovenski turizem je namreč močno odvisen od tujih gostov in od dolgoročnega dela in investicij v privabljanje le teh, boni temu delu turizma niso v pomoč. »Konec epidemije za nas na žalost ne pomeni takojšen začetek zmožnosti nadaljevanja dela in takojšnjega prihoda dohodkov. Tako delavcem ne moremo zagotoviti niti skrajšanega delovnega časa in odpuščanja so neizogibna,« še pojasnjujejo.

Brez nadaljnjega kritja fiksnih stroškov ali enkratnega dodatka za najbolj prizadeta podjetja, tako ostaja velik del turistične dejavnosti povsem ohromljen in strukturno nesposoben za okrevanje in revitalizacijo. Prejšnji osnutki zakona so sicer predvidevali pomoč vsem najbolj prizadetim podjetjem, ki jim je promet zaradi posledic epidemije, v letu 2020 padel vsaj za 65 odstotkov glede na leto 2019.

Turistične agencije, mestni hotelirji, delavci v industriji srečanj, nekatera naravna zdravilišča in številni drugi, ki so odvisni pretežno od prihoda tujih gostov, bodo, v kolikor bo potrjen nov predlog zakona, prisiljeni v takojšnja odpuščanja zaposlenih. Na ta način bodo izničeni tudi vsi prejšnji ukrepi, s katerimi je država spodbujala ohranitev delovnih mest in podjetij v turizmu. Še več, to bo imelo katastrofalne posledice na dolgoročno sposobnost okrevanja slovenskega turizma po korona krizi in zmanjšanje konkurenčnosti nasproti sosednjim državam.

Izjava Miro Hribar, receptivne turistične agencije:

»Receptivne turistične agencije ugotavljamo, da nas je novi predlog interventnega zakona popolnoma zaobšel. Kot 100-odstotnim izvoznikom slovenskega turizma za nas boni ne pomenijo ničesar, obljubljeno povračilo regresa pa dojemamo kot cinično popotnico zaposlenim, ki jih bomo morali odpustiti. Naša dejavnost se namreč še vedno ni vrnila, mednarodni turistični tokovi so šele na začetku ponovnega odpiranja, pričakujemo da bo potrebnih še vsaj pol leta, da se bo situacija začela normalizirat. Naši gostje so izključno tujci, ki v veliki večini koristijo letalski prevoz. V Slovenijo pripeljemo večino organiziranih skupin iz oddaljenih tržišč, organiziramo številne mednarodne konference ter ostale poslovne dogodke, ob tem pa vlagamo velika sredstva v mednarodno promocijo Slovenije. Naši gostje prihajajo v Slovenijo tudi izven glavne potovalne sezone in imajo dokazano bistveno večjo dodano vrednost, saj v Sloveniji pustijo kar dva-do trikrat več kot domači in tudi kot avtomobilski gostje iz sosednjih držav. Slovenija pa je v strategiji razvoja zavezana ravno k razvoju butičnosti in dvigu dodane vrednosti. K temu smo s spodbujanjem mednarodne prepoznavnosti, v našem več kot 20-letnem udejstvovanju, bistveno pripomogli ravno mi, slovenske receptivne agencije.

Korona kriza je našo dejavnost popolnoma ohromila. V letu 2020 smo imeli povprečno več kot 95-odstotni upad prometa, žal tudi od leta 2021 še ne moremo pričakovati bistveno izboljšanega rezultata. Za nas se je kriza prva začela in zadnji bomo iz nje izšli. Od same razglasitve konca epidemije potrebujemo vsaj še tri mesece, da lahko pripeljemo prve organizirane skupine, takšna je pač narava naše dejavnosti, ki zahteva planiranje in pripravo. In še zato morajo predhodno biti izpolnjeni osnovni pogoji oziroma možnost mednarodnih in medcelinskih potovanj. Brez nadaljnjega kritja fiksnih stroškov ali enkratne pomoči zaradi ogromnega izpada kot podjetja in dejavnost ne bomo preživeli. In močne posledice tega bo čutil slovenski turizem še vrsto let. Menimo, da si kot eden od nosilcev izvajanja strategije razvoja slovenskega turizma, zaslužimo več posluha in manj izključujoč odnos.«

Izjava Mišo Mrvaljević, generalni sekretar ZTAS (Združenje turističnih agencij Slovenije):

»Združenje turističnih agencij Slovenije je izrazito nezadovoljno z vsebino predloga interventnega zakona za turizem, ki turizmu ne pomaga. V obdobju, ko je večina gospodarstva poslovala brez posledic, je upad v sektorju turizma, ki je bil namerno žrtvovan, znašal od “samo” 70 odstotkov do 98 odstotkov letnega prometa podjetij. V vmesnem času smo tudi z lastnimi sredstvi (30-40 odstotkov izplačane plače) zadržali zaposlene, da bodo pomagali v vnovičnem zagonu turizma. Upravičeno pričakujemo, da se delu gospodarstva, ki je prinašal 12,4 odstotkov BDP v Sloveniji, nameni nujna pomoč, da lahko preživi in znova zavzame pomembno mesto v slovenskem gospodarstvu.«

Izjava Miha Kovačič, Kongresni urad Slovenije:

»Industrija srečanj sodi zaradi epidemije covid-19 med najbolj prizadete gospodarske panoge. Ne samo v Sloveniji. Dejavnost je zaradi vladnih ukrepov praktično blokirana od 12. marca 2020. Že več kot 450 dni podjetja in zaposleni ne morejo ustvarjati prepotrebnih prihodkov za svoje preživetje. Beležijo se izpadi prihodkov v primerjavi z 2019 v višini nad 50 odstotki in celo do 99 odstotki. Do ponovnega zagona dejavnosti bo trajalo še več mesecev po normalizaciji mednarodnih potovanj. Dejavnost brez podpore države ne bo preživela, zato je nujen sprejem interventnega zakona, ki vsebuje tudi enkratno pomoč podjetjem v višini 10 % prometa iz leta 2019. Ta znesek pomoči bo država dobila nazaj z obrestmi v roku dveh let.«

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem