Slovensko zdravstvo lahko brez škode za ostale bolnike zagotovi do 150 "koronskih" postelj

Ostale bolnišnice bi bolnike s covidom-19 sprejemale v izrednih razmerah. Če bo takih bolnikov v bolnišnicah več, se bo po Rozmanovih besedah kar poznalo.

Slovenske bolnišnice so za zdravljenje bolnikov s covidom-19 razporedili v tri rede, v prvem so poleg Golnika še ljubljanski in mariborski klinični center ter celjska bolnišnica. Bolnišnice drugega reda so splošne bolnišnice Novo mesto, Nova Gorica in Murska Sobota, vse ostale slovenske bolnišnice pa štejejo med bolnišnice tretjega reda, je naštel Rozman.

Po scenariju bodo začeli bolnike v tri bolnišnice drugega reda nameščati, ko bodo bolnišnice prvega reda obremenjene in se bo pojavil bolnik, ki mu bo regijsko bližje katera od treh bolnišnic drugega reda. Bolnike bodo namreč skušali hospitalizirati čim bližje domu. Bolnišnice tretjega reda pa bodo za zdravljenje bolnikov s covidom-19 aktivirali šele v primeru izrednih razmer, je pojasnil.

Bolnišnice so sicer po njegovih besedah rangirali med drugim tudi glede na to, ali imajo intenzivni oddelek in ali so usposobljeni za ventiliranje bolnika. Upoštevali so tudi velikost ekip in njihovo izkušenost.

Rozman pravi, da si prizadevajo, da bi zaživela posebna korona-dispečerska služba na državni ravni, ki bi imela ves čas pregled nad številom postelj, ki so na voljo v različnih bolnišnicah. "Ob vsaki potrebi po hospitaliziaciji bolnika, okuženega z novim koronavirusom, bi se poklicalo dispečerja, ki bi usmeril, v katero bolnico ga namestiti. To idejo smo predstavili na zadnjem sestanku pri ministru za zdravje, ni pa še vzpostavljeno. Na ministrstvu je, da to organizira," je dejal Rozman.

Nekoliko drugačen je načrt glede bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje

Te bodo po pojasnilih vodje strokovne skupine za intenzivno nego Marka Noča skušali koncentrirati v čim manj intenzivnih enot. "Ključno je, da komuniciramo in poskrbimo za to, da se najprej zapolni že aktivne enote in da nove odpiramo šele, ko v prvih ni več prostora," je pojasnil.

Ključen razlog take presoje je spet kader, saj lahko bolnike v intenzivnih enotah zdravi le kader z izkušnjami, zlasti tisti, ki so že v spomladanskem valu obravnavali največ bolnikov, je pojasnil Noč.

Kakšne pa bi morale biti razmere, da bi bilo treba aktivirati bolnišnice tretjega reda za oskrbo bolnikov s covidom-19, direktor klinike Golnik v tem trenutku težko konkretno oceni. "Del odgovora lahko ponudi matematika. Po matematičnih projekcijah bi lahko bila oktobra že panika s številom hospitaliziranih bolnikov, tako da za sredino oktobra že ne vemo več, kako bo s posteljami," je opozoril.

Šibka točka slovenskega zdravstvenega sistema je maloštevilčnost zdravstvenega kadra

In prav kader bo največje ozko grlo v primeru, da se število okuženih z novim koronavirusom, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, še poveča, opozarjata tako Rozman kot Noč. Kot je ponazoril slednji, imamo v državi dovolj medicinskih ventilatorjev in tudi postelj v bolnišnicah, težava pa je in bo pomanjkanje medicinskih sester. Tudi zato je Noč odločen zagovornik izstopa vseh zdravstvenih poklicev iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Kot je izpostavil, so tudi med zdravstvenimi delavci razlike in čas je, da se tiste bolj obremenjene bolje nagradi. Le tako bo mogoče ljudi zadržati v bolj zahtevnih enotah, kot so tudi intenzivne terapije.

Noč je ob zaostrovanju epidemioloških razmer v Sloveniji vse prebivalce pozval, naj stopijo skupaj in dosledno upoštevajo preproste ukrepe za omejitev širjenja novega koronavirusa. "S tem bomo zmanjšali število bolnikov v bolnišnicah ter v intenzivnih enotah in tako omogočili, da bo naše zdravstvo, kakršno pač je, zdržalo tudi ta drugi val. V prvem valu nam je z lock-downom države uspelo obvarovati zdravstveni sistem in intenzivne enote. Tokrat tega iz ekonomskih razlogov ne bo, zato je toliko bolj pomembno, da ljudje ravnajo odgovorno," je poudaril.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi