Smer: JUG

In o mehanizmih tistega drugega, črnega trga, ki bi morali zanimati tudi pomorski podalpski narod, ko pomanjkanje svojega kompenzira s koloniziranjem tujega – s svojo vikendico ali vsaj prikolico v hrvaškem kampu, vse pogosteje pa tudi s svojo barkačo, s katere slovenski pomorščaki zviška zrejo na rumene gumijaske gliserčke na Tomosov pogon. Če jih sploh opazijo.

O, Daniela

Doslej najdražja jahta, ukradena na hrvaški obali, je milijon evrov težka Daniela vrste mochi craft dolphin, ki je 20. avgusta 2004 izginila iz ACI marine Vrboska na otoku Hvaru. Okej, bila je Daniela. Zdaj gotovo že ponosno nosi novo ime. Kjerkoli pač že. Čeprav imajo osum­ljenca, policija za plovilom tajkuna Josipa Kordića namreč še ni našla prave sledi. In za Amneris, ukradeno v Splitu in vredno 400 tisoč evrov, za katero je lastnik razpisal celo 25 tisoč evrov nagrade, tudi ne.

Je pa zato posadka policijskega čolna Zvir 28. junija letos preprečila krajo 17-metrske jadrnice Gulf 2. Blizu Bobovišća na Braču je prestregla plovilo, na katerem sta bila državljana Srbije in Črne gore, Srđan Ivaniševič in Valentin Radulović. Predala sta se mirno, tri dni kasneje pa je policija v Dugi Resi aretirala še Dubravka Belana, solastnika jadrnice Adelante, na kateri je hrvaška policija pred tremi leti zaplenila več kot 300 kilogramov kokaina.

Na Adelanti je bil tedaj tudi slovenski državljan, ki je bil zaradi posesti kokaina v Sloveniji že aretiran, bil pa naj bi tudi v tesni povezavi z zloglasnim Josipom Lončarićem. Kakorkoli, ukradena jadrnica (zanimivo, jadranski tatovi se sicer raje odločajo za hitrejše in okretnejše motornjače) je bila namenjena v črnogorske ozemeljske vode – natančneje v kotorsko marino. Še ena malenkost za teoretike kriminalnih zarot: brata Valentina Radulovića, Mojmira Radulovića, so lani ubili v klasičnem mafijskem obračunu v predmestju Barcelone.

V marini Agana je na poti s Croatia Boat Show, kjer je bila razstavljena, prenočila več kot 600 tisoč evrov vredna jahta Sea Jay (fairline squadron 55) hrvaškega športnega zdravnika in bodibilderja Nevena Ćorka, ki je sicer plula pod ameriško zastavo. Zjutraj je ni bilo več. Našli so jo po treh dneh – v Albaniji. Ukradla sta jo Litovca.

In še eden od bolj zanimivih primerov: na sodišču v Rabu teče postopek proti Slovakoma Branislavu Fratriču in Moniki Hoferovi, ki so ju blizu Raba sredi junija 2005 zalotili na katamaranu lagoon power 43. Katamaran, katerega pravi lastnik je avstralski državljan, je sicer vreden okoli 270 tisoč evrov, izginil pa je iz marine Gouiva na Krfu.

In še zanimiv del: ukradeno plovilo je povsem slučajno odkril neki nemški turist. Potem ko je v specializirani navtični reviji prebral, da je bil katamaran ukraden, in ga zagledal tik pred nosom, je poklical policijo – pa ne tisto v Rabu, ampak kar v domačem Hamburgu. Nekaj časa je v najboljši detektivski maniri z daljnogledom opazoval katamaran, dokler ni ta nemoteno zapustil rabskega pristanišča. Toda hamburška policija je obvestila hrvaške kolege in Slovaka so aretirali 14. junija. Trdila sta, da sta katamaran kupila na Krfu.

Tveganje v južnih morjih

V minulem letu je bilo na Hrvaškem ukradenih 81 plovil, eno daljše od 15 metrov, štiri dolga od osem do 15 metrov, ter 76 plovil, dolgih do osem metrov. Slabo se godi predvsem tujim lastnikom – kar 74 ukradenih plovil, tudi edino nad 15 metrov, je bilo namreč v lasti tujih fizičnih ali pravnih oseb. In letos? Do 1. maja je bilo ukradenih devet plovil, do 31. julija pa še osem.

Kradejo seveda tudi Slovencem. Konec lanskega avgusta je tako tedaj 35-letni Ljubljančan v Baški na Krku parkiral okoli 200 tisoč evrov vredno motornjačo windy 32 scirocco. Ko se je hotel čez dva dni vkrcati, je bil privez prazen. Še leto poprej so s Krka skušali ukrasti tudi povsem nov gliser sea ray 275, vreden okoli 85 tisoč evrov. Tatova, sicer Ljubljančana, sta prišla ponj z vlačilcem, prirejenim za prevoz plovil, in z ukradenima tablicama, pri tem pa so ju dobili policisti.

Leta 2003 pa je v Starem Gradu na Hvaru izginila 15,5 metra dolga jahta cranchi mediteranee 50, last ljubljanskega Hypo Leasinga, vredna okoli 350 tisoč evrov. Plovilo so nazadnje odkrili v Ukrajini. Zanimiv primer poznajo tudi na Zavarovalnici Triglav: »Pred nekaj leti so v enem od južnih jadranskih pristanišč ukrad­li čoln, vreden približno 200 tisoč evrov, in to prav izpred stavbe luške policije. Čoln so nato na odprtem morju naložili na tovorno ladjo in odpeljali v neznano.

Čez približno pol leta ga je podjetju, ki se ukvarja z iskanjem ukradenih čolnov, uspelo najti v eni od držav bivše SZ. Težava se je pojavila, ker uradne oblasti niso hotele sodelovati s podjetjem in podjetju ni uspelo najti osebe, ki bi si upala odpeljati ta čoln, da bi ga vrnili lastniku.«

Sicer ni čisto jasno, kaj so pri zavarovalnici mislili z besedno zvezo »podjetje, ki se ukvarja z iskanjem ukradenih čolnov« – sklepamo, da gre za detektivsko agencijo –, je pa očitno, da so z »uradnimi oblastmi« lahko velike težave.

Franc Strle iz detektivske agencije Mustang je odločen: »Če ne bi čolna odpeljali tako, kot smo ga, bi bil še danes v tujini, ker ni variante, da bi to izvedli formalnopravno. Tam zakon ne velja nič, oni bi nas vse zaprli, pa čeprav je bila kraja v Sloveniji prijavljena policiji.«

Strle govori o primeru desetmetrske motornjače, ki je bila pred osmimi leti ukradena na slovenski obali. »V Sloveniji so najeli čoln v čarterju, ga vrnili, čez dva dni pa je izginil. Potem je stvar postala sumljiva. Ne more nekdo kar sredi Portoroža priti in odpeljati čoln, saj ni tako preprosto!

Preverjali smo vse mogoče, kdo se je kod gibal, in sled nas je pripeljala do čolna. Ko smo ga našli, smo organizirali, da ga je lastnik prišel iskat in odpeljal. Težava je bila samo, koliko goriva imamo. Bomo prišli v varne vode ali ne? Goriva nismo mogli v tej državi ne natočiti ne prinesti na plovilo. Šli smo na rizik in ga odpeljali. Z lastnikom, po­udarjam!

Naša dolžnost je pač bila, da smo ga našli, ugotovili, kje je, ga poslikali, ugotovili, kdo prihaja na čoln in kdaj, in ko je bila priložnost, smo ga odvezali.« Kje je vse skupaj potekalo, Strle noče javno povedati, namiguje pa na »južne kraje«. Hkrati kot detektiv in tudi sam lastnik plovila opozarja še na nekaj – na neznosno lahkost registriranja plovil v »južnih republikah«.

Sicer pa smo Slovenci pri Hrvatih zabeleženi tudi na »oni strani zakona«. Med vplutjem v luko Vir so hrvaški policisti leta 2002 zajeli Slovenca in Hrvata, ki sta konec maja na Hvaru ukradla desetmetrsko motornjačo znamke sea ray, vredno skoraj 400 tisoč evrov.

Razcvet sledi?

Od leta 2004 do 31. julija 2006 je bilo po podatkih slovenske policije v Sloveniji skupaj ukradenih 86 plovil, od tega sedem letos. Nobena od letoš­njih tatvin še ni raziskana. Večinoma gre za manjše čolne in ski jete, »v posameznih primerih gre za plovila višjega cenovnega razreda, največ za jahte, ki so v lasti fizičnih kot tudi pravnih oseb,« so zapisali v odgovoru na slovenski policiji.

»S problematiko tatvin plovil se več ukvarjajo na Hrvaškem, kar je razum­ljivo zaradi večjega števila plovil, privezov ... Iz posameznih primerov tatvin plovil je mogoče ugotoviti, da osumljenci plovila po tatvini opremijo s ponarejenimi pravni dokumenti, zamenjajo identifikacijske številke plovila, ponaredijo plovna dovoljenja in podobno ter tako opremljena plovila odpeljejo v druge države, kot so Črna gora, Grčija, Turčija, Bolgarija in Romunija, ter jih tam prodajo.

Plovila prodajo v celoti in praviloma niso namenjena za rezervne dele,« so nam še pojasnili na policiji in dodali, da so »tatvine plovil aktualna problematika v državah, kjer je število registriranih plovil večje«. Res, da bi bila to posebno aktualna tematika v državi s 43 kilometri obale in skupaj 10.530 registriranimi plovili, nismo niti pričakovali.

Slovenska uprava za pomorstvo, kjer seveda ne vodijo evidence o slovenskih državljanih, ki so lastniki plovil pod tujo zastavo, lastniki plovil pa jih tudi ne obvestijo nujno o kraji plovila s slovensko zastavo v tujini, sicer razpolaga z naslednjimi podatki o krajah – po eno v letih 2004, 2003 in 2001 ter dve v letu 2002. Plovila, o katerih teče beseda, so plastični čoln, gumijasti čoln, plastični gliser ... Skratka, nič pretresljivega.

Velja pa za Slovenijo in Hrvaško Strletova napoved: »Ta kriminalna dejavnost se bo šele razvila. Pred desetimi leti, kdo pa je imel čoln? Danes ljudje kupujejo barke, vredne vsaj pol milijona evrov, in te bodo začele izginevati.« Ve se, kam: »dol«. Lastniki plovil in upravljavci marin so tisti, ki morajo poskrbeti za varovanje. Opozoril bo vedno več.

Z videonadzorom nad tatove

Hrvaška policija bo z FBI kmalu podpisala sporazum, po katerem bo dobila dostop do podatkov o ukradenih plovilih pod ameriško in kanadsko zastavo. Da bi preprečili kraje in odkrili ukradena plovila, posebno tista večje vrednosti, ima policija po besedah Zorana Ničena, načelnika oddelka pomorske in letališke policije pri MUP RH, dostop do t. i. E-crew evidence hrvaškega ministrstva za pomorstvo, promet in zveze. V tej evidenci so vsa plovila v čarterju in tudi ljudje, ki so trenutno na njih, tako da lahko policija v vsakem trenutku primerja, ali ljudje na plovilu ustrezajo podatkom.

Detektiv Strle zmajuje z glavo nad tem, kako nizko ceno ima še vedno varnost, ko pa je različne sisteme za sledenje relativno enostavno in poceni vgraditi. »Za zagotovitev varnosti smo v čolne vgradili tudi satelitsko navigacijo, še preden so jih dali v čarter.

Takoj ko je bilo kaj čudnega, so nas samo prosili, naj jim povemo, kje je čoln. Zdaj, ali je šlo za krajo ali ne … Hja, ljudje so pač podaljšali ... Ali bi čoln dejansko izginil ali bi ga vendarle pripeljali nazaj, ne vemo. Je pa zadeva učinkovita. Težava pa je, da se ljudje za to varovanje ne odločajo zaradi denarja. Vsakdo vidi le stroške.«

Pri nadzoru 6278 kilometrov obale, 1242 otokov, od katerih je 66 naseljenih, in 32 tisoč kvadratnih kilometrov morja uporablja hrvaška pomorska policija štiri vrste plovil, ki so dolga do 20 metrov, in po 17 plovil, ki so dolga od osem in do 15 metrov. V letu 2005 so na 30 morskih mejnih prehodih preverili 2,619.251 potnikov ter 34.510 čolnov in jaht.

Kot ugotavlja tudi Zoran Ničeno, so najpogostejše smeri, kamor odplujejo ukradena plovila iz Hrvaške, proti Črni gori in Albaniji. To pa niso nujno končne destinacije – dostikrat se menda izkažejo le za vmesno postajo, kamor je mogoče hitro in brez težav pripluti ter v miru »popraviti« serijske številke, »prenoviti« notranjost in plovilo celo na novo registrirati.

Nedavno je hrvaška pomorska policija v hrvaških vodah odkrila plovilo, ukradeno v Sloveniji. V teku sta tudi dve preiskavi o krajah jaht, za katere sumijo, da so fiktivno prijavljene zavoljo zavarovalnine. Zavarovalniška goljufija? Zakaj pa ne?

V Zavarovalnici Triglav, kjer ugotavljajo, da je na leto ukradenih približno 0,8 odstotka čolnov, ki so bili zavarovani proti kraji (koliko je teh 0,8 odstotka, nam ni uspelo izvedeti), priznavajo, da se goljufije dogajajo in da jih tudi uspešno odkrivajo. Najvišja odškodnina pri njih je bila sicer izplačana za potovalno jadrnico commodo 51, znašala pa je nekaj deset milijonov tolarjev.

Na Hrvaškem je po trenutno dostopnih uradnih podatkih 48 marin z 12 500 privezi v morju. Adriatic Croatia International Club ali ACI je veriga 21 marin od Dubrovnika do Umaga, kjer imajo na stalnem vezu na leto 3860 plovil, v tranzitu pa jih v njihove marine vpluje prek 140 tisoč. V zadnjih petih letih je bilo iz ACI marin ukradenih šest plovil, in sicer v Rovinju, Splitu, Vrboski, na Rabu in Pomeru. Eno od ukradenih plovil so našli v neki italijanski marini.

In kako v hrvaških ACI marinah skrbijo za varovanje? Osebne izkušnje govorijo svoje, uradno pa stvari stojijo takole: ponoči se med privezi sprehajajo varnostniki, v sedmih marinah so letos uvedli tudi videonadzor, preostale pa bodo s to vrsto zaščite še opremili. Obetavno. In kaj pravi policija? Zoran Ničeno opaža, da so kraje plovil najpogostejše ponoči, in sicer zaradi nepozornosti varnostnikov v marinah. Zveni znano? Hja, Sea Jay, recimo, je iz marine Agana izginil nekaj pred četrto zjutraj. Da ga ni, so v marini opazili šele okoli osmih.

Nepozorni pa so tudi lastniki. Avstrijec R. W. je policiji prijavil izginotje jahte ferretti 730, vredne dober milijon in pol evrov, iz zaliva Vinogradišće na Paklenih otokih pri Hvaru. A policija jo je 17. julija okoli 11. ure našla štiri in pol navtične milje od Visa. Avstrijec jo je pač slabo zasidral, preden je odšel na (očitno hudo dolgo) pijačo, in jahta je sama odplavala proti Visu ...

TEKST: Barbara Bizjak

FOTO: Windy, Ivo Pervan/HTZ

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev