Sneženje povzročilo precej težav na Koroškem in Gorenjskem

"Napovedi meteorologov so se na žalost uresničile. V višje ležečih predelih Koroške je zapadlo veliko mokrega snega, ki povzroča lomljenje dreves, predvsem listavcev. Veliko cest je zaradi podrtih dreves neprevoznih in neprehodnih," je pojasnil vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Branko Gradišnik.

Sodelavci ZGS po krajevnih enotah že zbirajo informacije o posledicah, bodo pa terenski delavci ZGS s pregledovanjem gozdov in natančnejšim ocenjevanjem škode začeli, ko bodo to dopuščale razmere. Po doslej zbranih podatkih so najhujše razmere v Zgornji Mežiški dolini, kjer je zapadlo največ snega. Ob tem je Gradišnik opozoril, da je v trenutnih razmerah zaradi lomljenja drevja gibanje v gozdovih nevarno.

Po podatkih republiškega centra za obveščanje se je na območju občine Črna na Koroškem na regionalno in lokalne ceste podrlo več dreves, ki so ovirala promet. Eno drevo je padlo na osebno vozilo, vendar nihče ni bil poškodovan. Podrlo se je tudi več električnih drogov, zato je del območja brez električne energije. Posredovali so gasilci in dežurni delavci Elektra Celje, ki odpravljajo posledice.

Podobno je bilo na območju občine Mežica, kjer je območje Brega ostalo brez električne energije. Med drugim so gasilci dostavili agregat v objekt, v katerem so nastanjeni uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem.

Več dreves se je podrlo tudi na območju občin Prevalje, Ravne na Koroškem, Podvelka in Ribnica na Pohorju. Na območju Prevalj je na Nicini na lokalno cesto zdrsnil zemeljski plaz v velikosti okoli 80 kvadratnih metrov. Gasilci so ga prekrili s folijo in kraj zavarovali, navaja center za obveščanje.

Zaradi sneženja imajo težave tudi na Gorenjskem

Po podatkih centra za obveščanje se je v nedeljo na območju občine Bohinj zaradi sneženja podrlo več dreves, ki so ovirala promet in zaprla nekaj lokalnih cest. Cesta čez prelaz Vršič je zaprta za ves promet, zimska oprema pa je obvezna na cestah Jereka-Pokljuka in Krnica-Mrzli studenec-Rudno polje ter na prelazih Predel, Korensko sedlo, Ljubelj in Jezerski vrh, navaja prometno-informacijski center za državne ceste.

Gasilci in druge službe so posredovali tudi zaradi obilnega nedeljskega deževja. Po podatkih centra za obveščanje so v nedeljo zaradi deževja prejeli obvestila o skupno 36 dogodkih v občinah Brezovica, Celje, Domžale, Dravograd, Hrastnik, Ivančna Gorica, Kočevje, Ljubljana, Laško, Lenart, Postojna, Prevalje, Radeče, Slovenske Konjice, Šentilj, Škofljica, Tržič, Vodice, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zreče in Žalec.

Meteorna voda je v večini primerov zalila prostore oziroma ogrožala objekte. Zaradi razmočenega terena so se sprožili manjši zemeljski plazovi, eden od teh ogroža stanovanjsko hišo. Na terenu je posredovalo 33 gasilskih enot, od tega tri poklicne. Tudi preko noči so odpravljali posledice poplav.

Vodnatost rek po Sloveniji je velika

Razlivajo se reke Ljubljanica, Krka s pritoki ter posamezne manjše rek v južnem in vzhodnem delu države. Reki Krka in Kolpa še naraščata, drugod pa reke že povečini upadajo, navaja danes zjutraj objavljeno hidrološko poročilo Agencije RS za okolje.

Reka Krka bo sredi dneva poplavljala na območjih vsakoletnih poplav v srednjem toku, zvečer in ponoči pa tudi v spodnjem toku. V Podbočju bo zvečer dosegla največji pretok okoli 280 kubičnih metrov na sekundo.

Naraščanje Ljubljanice na Barju se bo danes dopoldne ustalilo, reka Kolpa se lahko razlije na izpostavljenih območjih, pretok Drave na meji z Avstrijo bo danes ustaljen. V torek in sredo se bo vodnatost rek povsod zmanjševala. Vse več rek v zahodni in severni Sloveniji bo doseglo srednje pretoke.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi