Poteptano dostojanstvo in nepravočasna zdravniška oskrba: 140.000 Slovencev zdaj BREZ osebnega zdravnika

Korupcija, afere, sporni posli in stiska kadrovskega sistema so že vrsto let v nebo vpijajoče težave našega zdravstva, ki so se v času epidemije covida-19 le še dodatno poglobile. Da je zdravnikom in zdravstvenemu osebju prekipelo, pričajo stavke, ki so jih napovedali v zadnjih tednih in mesecih - marsikdo izmed njih pa se je zaradi dolgotrajne preobremenjenosti in ignorance domačih pristojnih organov odločil za odhod v tujino ali pa je svoj primarni poklic popolnoma opustil. Da bi bilo stanje še bolj alarmantno, priča naslednje dejstvo: približno 140.000 slovenskih državljank in državljanov je v obdobju slabih treh let ostalo brez svojega osebnega zdravnika, med njimi pa je veliko takšnih, ki so obvestilo o tem prejeli kar po pošti s strani ZZZS s pripisom ''Sporočamo vam, da vaš osebni zdravnik ne opravlja več storitev osebnega zdravnika.''

Pacienti, med katerimi je velika večina vrsto let redno in pošteno plačevala tako obvezne kot dodatne zdravstvene in socialne prispevke, so se tako rekoč čez noč znašli prepuščeni sami sebi in so bili primorani poiskati novega osebnega zdravnika. A tu je nastala težava. Veliko število osebnih zdravnikov je napreč že doseglo ali celo preseglo kapaciteto pacientov, ki jih sploh lahko sprejmejo, zato so mnogi iskalci novega osebnega zdravnika naleteli na zavrnitve in preusmeritve drugam.

Kam po pomoč, ko so kapacitete ambulant družinske medicine že polno zasedene? 

Poleg tega, da so številne ambulante že povsem zasedene, mnogi pacienti poročajo o tem, da so s svojimi osebnimi zdravniki (brez katerih so ostali čez noč) že stkali posebno vez in zaupanje ter, da ob tem ne razumejo, zakaj so zdaj primorani poiskati zdravniško pomoč drugje. A so jo morali - številni tudi izven občin, v katerih imajo prijavljeno stalno bivališče. Ob tem so v najbolj nezavidljivem položaju pristali starejši občani, ki se že dlje časa spopadajo z zdravstvenimi težavami, zaradi katerih je vsak obisk zdravnika, oddaljenega več-deset kilometrov, dodatna obremenitev. 

V včerajšnji oddaji Tarča je bil predstavljen zaskrbljujoč trend, ki so ga novinarji medijske hiše RTV Slovenija zasledili med svojim raziskovanjem: v zdravstvenih domovih je zaposlenih čedalje manj zdravnikov, saj ti odhajajo bodisi k zasebnikom bodisi h koncesionarjem, kjer so plače boljše, delovni pogoji pa manj obremenjujoči. Ob tem so bile predstavljene zgodbe nekaterih pacientov, ki so v tem času ostali brez osebnega zdravnika, njihova zdravstvena slika pa se je vmes nepopravljivo poslabšala. 

51-letnik zaradi nepravočasne zdravstvene oskrbe prepozno prejel alarmantno diagnozo: 

''V pol leta, ko bi midva lahko prišla do zdravnika ... do napotnice ... bi ga lahko operirali - potem ga pa niso mogli več.'' Tako v prispevku novinarke Anje Štern začne o zdravstveni situaciji svojega soproga pripovedovati gospa, ki pred kamere stopi z zakrito identiteto. ''Bova imela samo paliativno oskrbo, ki bo, dokler bo,'' še doda. Njen mož, star komaj 51 let, je že več let na invalidskem vozičku zaradi možganske kapi. Pred dvema letoma in pol je ostal brez osebnega zdravnika. Ker težko govori, je v njegovem imenu govorila njegova žena. ''Je šla zdravnica v penzijo. Nismo dobili nobenega obvestila - ničesar nismo dobili. Ko sem prišla po zdravila, so mi rekli: 'Za zdaj vam jih bomo še napisali, potem pa si morate najti novega osebnega zdravnika'.'' Soproga na mah doda, da v tistem času, ko je njen soprog potreboval novega osebnega zdravnika, nista našla nikogar za Bežigradom (kjer stanujeta). Ob tem pove, da pravzaprav v tistem času nista uspela najti nikjer nikogar, ki bi takrat sprejemal nove paciente. ''Kjerkoli je bila kakšna možnost, kličeš, vprašaš: 'Je kakšen prost osebni zdravnik?', dobiš pa odgovor: 'Ni, ne jemljemo, ne sprejemamo ... '.''

V obdobju iskanja osebnega zdravnika je pri možu opazila bulico. Ob tem je poklicala na urgenco in vprašala, kaj naj stori, saj nima osebnega zdravnika ter opisala moževe začetne alarmantne simptome: izgubljanje glasu in bulico na desni strani vratu. Z druge strani telefonske linije je prejela odgovor, da ''je zdaj poletje, pa da je preveč mrzlega, pa preveč tistega, pa ker je zdaj čas korone, da ni preveč priporočljivo hoditi naokoli do zdravnikov zaradi takih malenkosti ... .''

Komaj pol leta kasneje sta zakonca prišla do nove osebne zdravnice. ''Da smo prišli do zdravnice, smo morali poklicati varuhinjo pacientov,'' pove žena. Prva stvar, ki jo je gospodova nova zdravnica uredila, je bila napotnica za ORL s stopnjo nujnosti 'zelo hitro', končna diagnoza pa: rak grla. Soproga v nadaljevanju pove, da se je rak grla zelo hitro razširil na pljuča in ker je bila operacija nemogoča - tudi zaradi pridružene možganske anevrizme, ga je doletela zgolj paliativna oskrba. Ob tem zaključi, da bi se celotnemu stanju najverjetneje lahko izognil, če bi do primerne zdravniške obravnave prišel prej. 

Poteptano dostojanstvo pacientov

Da ob pomanjkanju osebnih zdravnikov ni ogroženo le zdravstveno stanje premnogih pacientov, temveč tudi njihovo dostojanstvo, pove 86-letna upokojena zdravnica Anica Mikuš Kos: ''Prvo, kar bi rada rekla, je, da je to v prvi vrsti velika mera razočaranja ... ponižanja ... Namreč, jaz sem plačevala zdravstveno zavarovanje 62 let in potem sem bila prisiljena dobesedno prosjačiti od vrat do vrat, da bi me kdo vzel. Kaj to pomeni? To pomeni, da če si toliko star, dobiš takšne vrste odgovor, da greš lahko z njim le na urgenco ... Pa ne gre samo za strokovno pomoč za telesne tegobe ... Gre za še eno razsežnost. Gre za obliko varnosti, ki ti jo da tvoj osebni zdravnik ... In če tega nimaš, ne veš, na koga bi se obrnil. To ni prijeten občutek.''

Se je naš zdravstveni sistem začel nepopravljivo sesedati? 

Ob alarmantnem poslabšanju zdravstvenega stanja številnih pacientov, ki so ostali brez svojega osebnega zdravnika ali pa (zaradi preobremenjenosti ambulant vsled epidemioloških razmer) ne morejo priti do pravočasne zdravniške obravnave, se poraja vprašanje: se je slovenski zdravstveni sistem začel dokončno in nepopravljivo sesedati? Dejstvo namreč ostaja, da je število zdravnikov v zdravstvenih domovih čedalje manjše, število starajoče se populacije pa vedno večje - kar tudi pomeni, da je vedno večji delež tistih, ki zaradi starosti in pridruženih bolezni potrebujejo nujno zdravniško obravnavo. Temeljite reforme našega zdravstvenega sistema, (ki nam jo ob nastopu funkcije obljublja vsaka nova oblast), pa kljub vsem rdečim alarmom -  še vedno ni na spregled. 

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice