Strokovnjak za mednarodne odnose: »Vidim 4 scenarije zaključka vojne v Ukrajini. Noben ni dober.«

Scenarij 1: Vsiljena sprememba režima

Putin želi v Ukrajini vzpostaviti pro-ruski režim, a pri tem še vedno poudarja, da ne gre za invazijo. Prvi možen scenarij po besedah profesorja Poasta je padec obstoječe ukrajinske vlade in vzpostavitev nove, ki jo bo določila Rusija. »Ukrajina bi tako ostala neodvisna, a bi za vselej ostala 'podprta' z ruskimi vojaškimi enotami,« piše Poast.

Po besedah Poasta, je to najbolj verjeten scenarij. Ukrajina bi tako vstopila v podobno situacijo, v kakršni je danes Belorusija, le da se je beloruska vlada samoiniciativno odločila za nekakšno »podrejenost Rusiji,« kot temu pravi Poast.

Tudi, če se ta scenarij uresniči, bodo ruske vojaške sile verjetno po koncu konflikta še nekaj časa ostale v Ukrajini in poskrbele, da je prehod na nov režim izveden po pričakovanjih.

Scenarij 2: Priključitev Ukrajine Rusiji

»Ukrajina za nas ni samo sosednja država. Je neodtujljiv del našega zgodovinskega, kulturnega in duhovnega prostora,« je v ponedeljek v nagovoru povedal ruski predsednik Vladimir Putin. Prav tako je Ruse in Ukrajince označil za 'eno ljudstvo', s čimer je ponovno namignil, da je Ukrajina lažni komunistični konstrukt, ki ga je Zahod pokvaril z »vsiljeno spremembo identitete.«

V Putinovi želji po oživitvi velike Rusije, kot je bila za časa Sovjetske zveze, ko je bila Ukrajina njena republika, je eden od možnih scenarijev tudi priključitev Ukrajine Rusiji, kar profesor Poast imenuje kar »smrt države«. Ukrajina kot samostojna država bi po tem scenariju prenehala obstajati.

Scenarij 3: Dodatna širitev imperija

»Putinov etno-nacionalizem, združen z varnostno paranojo, ga po tem scenariju vodi v ponovno grajenje celotnega ruskega imperija oz. Sovjetske zveze,« piše Poast. Po tem scenariju bi bile potem vse države ob trenutni ruski meji, ki niso članice NATA, potencialne naslednje tarče.

Spomnimo, da je imela Rusija v zadnjih letih že kar nekaj vojaških konfliktov s svojimi sosedami. Leta 2008 se je zgodila 12-dnevna rusko-gruzijska vojna, Ukrajino pa je Rusija prvič napadla že leta 2014, kar je kasneje vodilo do ukrajinske izgube nadzora nad polotokom Krim. Krim je 28. decembra 2018 Rusija z visoko-tehnološko varnostno ograjo de facto izolirala od Ukrajine in s tem začrtala novo mejo na tem območju.

Scenarij 4: Velika 'vojna moči'

Putin ni naključno izbral ta trenutek za ponovno eskalacijo konflikta z Ukrajino. Transatlantske politične povezave so slabše kot kadarkoli prej, ameriški predsednik Biden ne ponuja konkretnih odgovorov, Evropa je po pandemični krizi razdrobljena in obremenjena z internimi težavami.

Zato kot enega od možnih scenarijev Poast dodaja tudi možnost velike vojne, čeprav poudarja, da je to najmanj verjeten scenarij, ki tudi za Putina ne bi bil v nobenem pogledu racionalen. »Putin bi po tem scenariju razširil vojno in se specifično osredotočil na baltske države,« piše Poast. »Čeprav so NATO članice, bi bil Putin prepričan, da je to edinstvena priložnost, da udari po vseh baltskih državah in s tem popravi napako Rusije, ki jim je dovolila, da se 'priključijo Zahodu'.«

Se bo v konflikt vključila ameriška vojska?

Paul Poast je v intervjuju za ABC povedal, da je posredovanje ameriške vojske verjetno le v primeru najbolj grozovitega scenarija, to je scenarija velike vojne in s tem grožnje baltskim državam. V tem primeru bi Rusija neposredno ogrozila članice NATA in ameriški predsednik Biden je bil v tem jasen glede posredovanja ameriške vojske.

How will Russia's invasion of Ukraine play out? What is Putin's end game?

I see four scenarios, none of which are good.

[THREAD] pic.twitter.com/pAzIN57T7Z

— Paul Poast (@ProfPaulPoast) February 24, 2022

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije