Svet se od starega leta poslavlja v primežu pandemije

V letu dni se je z novim koronavirusom okužilo prek 75 milijonov ljudi, zaradi covida-19 jih je umrlo približno 1,7 milijona. Najhuje prizadeta država so ZDA s prek 300.000 smrtnimi žrtvami in več kot 17 milijoni potrjenih primerov okužbe. Sledijo jim Brazilija z več kot 180.000, Indija z več kot 140.000, Mehika s 117.000 in Italija z nekaj manj kot 70.000 umrlimi. Ker države ne zbirajo podatkov na enak način, primerjave niso enostavne. Enotne pa so ocene, da uradni podatki, zlasti glede okužb, predstavljajo le del dejanskega števila primerov.

Kronologija 2020: Od neznanega virusa do globalne katastrofe

Poleg teh podatkov so stalnica v zadnjem letu postali ukrepi za zajezitev pandemije. Zdravstvena kriza, ki je marsikje razgalila pomanjkljivo vlaganje v zdravstvo in v določenih mesecih prinesla bistveno več smrti kot v preteklih obdobjih, se je odrazila tudi na družbenem življenju in gospodarstvu - kljub številnim podobnostim povsod na nekoliko samosvoj način.

Sprva so bile oči svetovne javnosti uprte v Kitajsko, kjer so v Wuhanu 31. decembra lani potrdili prvi primer koronavirusa. Po ostrem odzivu je danes država daleč od žarišča pandemije. Življenje se je v pretežni meri vrnilo v stare tirnice, je pa nekaj običajnega, da ljudem merijo telesno temperaturo, vseprisotne so aplikacije, ki glede na gibanje posameznika ocenjujejo tveganje za okužbo. Dnevno poročajo o manj kot 20 novih okužbah, skoraj vsak na novo odkriti primer vodi v množično testiranje, prizadeta mesta pa izolirajo. Vprašanje nadzora nad državljani in ukrepov nista predmet javne razprave, poroča spletni portal Deutsche Welle.

Tudi sicer je bilo število okužb v Aziji relativno nizko, dokler ni poleti močno naraslo v Indiji. Doslej so tam potrdili že več kot deset milijonov okužb, kar je drugo najvišje število na svetu, a številke od septembra padajo, piše britanski BBC. Po drugi strani rekordne številke novih primerov beležijo v Južni Koreji, kjer se bojujejo že s tretjim valom. Od sredine novembra se okužbe širijo tudi na Japonskem, ki doslej ni bila huje prizadeta.

Zelo zaostrene so razmere v Evropi, ki je bila že spomladi žarišče pandemije

Evropejci so takrat z grozo sprva opazovali razmah okužb v Italiji. Po poti stroge karantene so državi kmalu sledile Španija, Francija, Velika Britanija in druge države, ki so od oktobra znova prisiljene v podobne ukrepe. Izmed regij v svetovnem merilu prav Evropa velja za najbolj prizadeto. Nedavno je število smrtnih žrtev preseglo 500.000. Po več kot 60.000 ljudi je umrlo v Italiji, Veliki Britaniji in Franciji, medtem kot Belgija ostaja država z najvišjim številom smrti glede na število prebivalcev.

V regijo Evrope Svetovna zdravstvena organizacija prišteva tudi Rusijo, kjer so ob skoraj treh milijonih okužb zabeležili nekaj več kot 50.000 žrtev, a mednje prištevajo le tiste, pri katerih je bil covid-19 glavni vzrok smrti. V državi se širi drugi val okužb, a se v strahu pred gospodarskimi posledicami izogibajo splošnemu zapiranju.

Podobno tudi v ZDA

S podobnimi razmerami kot v Evropi se soočajo v ZDA, ki so že spomladi postale najhuje prizadeta država na svetu in to ostajajo še danes. Zaradi covida-19 je v bolnišnicah več kot 100.000 ljudi - več kot kadarkoli doslej. Odzivanje oblasti na širjenje virusa je zaznamoval odklonilen odnos predsednika Donalda Trumpa do omejitvenih ukrepov, zlasti zaradi njihovega negativnega vpliva na gospodarstvo. Guvernerji posameznih zveznih držav so se glede njihovega uvajanja odločali različno, odvisno tudi od strankarske pripadnosti.

O hitrem naraščanju okužb poročajo tudi iz Latinske Amerike. V Braziliji, katere predsednik Jair Bolsonaro vse od začetka virusu ne pripisuje večjega pomena, so jih doslej potrdili več kot sedem milijonov, kar je drugo najvišje število na svetu. Po več kot milijon primerov so našteli tudi v Argentini, Kolumbiji in Mehiki, kjer še vedno beležijo visoke številke novih primerov.

Čeprav so se strokovnjaki bali hudega poteka pandemije v z vidika zdravstvene infrastrukture močno podhranjeni Afriki, se strahovi zaenkrat niso uresničili. Celina z izrazitimi regionalnimi razlikami glede prisotnosti virusa je zabeležila približno 2,5 milijona okužb in nekaj več kot 57.000 smrti. Najhuje prizadeta je Južna Afrika z okrog 900.000 primeri in 24.000 smrtnimi žrtvami. Dejanske razsežnosti pandemije v Afriki niso znane, saj je raven testiranja nizka, a kot izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP, nobena država razen Južne Afrike ni zabeležila bistvene presežne smrtnosti, kar bi bil znak, da širjenje virusa zgolj ni bilo zaznano.

Strokovnjaki se še vedno trudijo dognati, zakaj ta celina ni bila prizadeta v tolikšni meri kot druge. Dosedanje ugotovitve izpostavljajo mlado prebivalstvo, odpornost na podlagi predhodnih epidemij in prevladujoče ruralno gospodarstvo, ki pomeni manjšo gostoto prebivalstva.

Z relativno nizkimi številkami se ponašata tudi Avstralija in Nova Zelandija. Obe sta k obvladovanju virusa pristopili s strogim zaprtjem, ki ga spremljata obsežno testiranje in sledenje stikom.

Konec leta ob naraščanju okužb luč na koncu tunela predstavlja začetek cepljenja, ki naj bi poskrbelo za manj epidemično leto 2021. Morebiti pa bo s pomočjo skupine strokovnjakov, ki se odpravlja na Kitajsko, vendarle postal znan tudi izvor virusa, ki je zaznamoval leto 2020.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču