Voditelji iz Afrike pozivajo k večjemu vplivu v globalnih institucijah, opozarjajo na krize na celini in kritizirajo zanemarjanje afriških interesov v svetovni politiki.
Afriške države si želijo, da se jih obravnava kot enakovredne partnerke na globalnem odru, ne pa le kot nepomembne prejemnice pomoči, je v nadaljevanju splošne razprave svetovnih voditeljev ob začetku 79. zasedanja Generalne skupščine ZN dejal predsednik Gane Nana Addo Dankwa Akufo-Addo. Zavzel se je za reformo VS ZN, ki bi to odrazila.
"Smo celina z bogatim potencialom in smo odporni na težave, vendar smo bili prikrajšani tudi zaradi globalnega sistema, ki nas je na splošno obravnaval kot nepomembne. Svet gleda na Afriko kot pasivno prejemnico pomoči, ne pa kot na enakovredno partnerico pri globalnem napredku. Dobronamerne obljube o pomoči se niso uresničile in pomoč je pogosto vezana na določene pogoje," je dejal in zatrdil, da ne prosijo miloščine ampak priložnost.
Med drugim je zahteval reformo Varnostnega sveta, kjer bi države Afrike, Latinske Amerike in južne Azije dobile pravično zastopstvo. "Varnostni svet ne zmore odločno ukrepati proti vojni v Ukrajini in Gazi. Njegova struktura odraža svet, ki ne obstaja več. Nedojemljivo je, da Afrika z 1,4 milijarde prebivalci nima stalnega sedeža," je dejal in pohvalil ZDA ter Francijo, da podpirata ustrezne reforme.
Afriške države so najpogosteje na dnevnem redu zasedanj Varnostnega sveta, čeprav so njihove krize v senci Ukrajine in Bližnjega vzhoda. Akufo-Addo je omenil vojaške udare v Maliju, Gvineji, Burkini Faso in Nigru, ki grozijo z uničenjem težko pridobljenega napredka, predsednik DR Kongo Felix Tshisekedi pa je kritiziral terorizem uporniške skupine M23 na z minerali bogatem vzhodu njegove države, ki jo podpira Ruanda.
Predsednik Namibije Nangolo Mbumba je pozval h koncu ameriške gospodarske blokade Kube in odpravi sankcij proti Zimbabveju, kakor tudi k pravici prebivalcev Zahodne Sahare do samoodločbe.
Predsednik predsedniškega sveta Libije, ki je redno na dnevnem redu zasedanj Varnostnega sveta ZN, je dejal, da določene politične strani v državi ovirajo proces iskanja rešitev z dialogom. Mohamed Junis al Menfi je pozval k sodelovanju vseh pri reševanju krize migracij, kjer je Libija tranzitna država, in pozval k priznanju neodvisne palestinske države. Evropski govorniki, kot sta predsednik Češke Petr Pavel in Slovaške Peter Pellegrini, so precej časa namenili kritikam ruske agresije na Ukrajino, ki ogroža regionalni mir in stabilnost v Evropi. Pellegrini se je zavzel za začetke iskanja mirne rešitve konflikta in del govora namenil problemu dezinformacij.
Rusko agresijo je obsodil tudi predsednik Bolgarije Rumen Radev in spomnil, da je njegova država podprla resolucijo Generalne skupščine o omejitvi uporabe veta v Varnostnem svetu.
Predsednik Cipra Nikos Hristodulides je obžaloval 50 let turške zasedbe 37 odstotkov ozemlja otoške države in vztrajal, da ta kršitev mednarodnega prava ne sme biti pozabljena. Turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je pozval, naj drži besedo in se začne pogajati. Predsednik Surinama Chandrikapersad Santokhi je pozval k hitrejšemu izvajanju ukrepov proti revščini in lakoti ter reformi globalnega finančnega sistema. Njegova država je zavezana Pariškemu podnebnemu sporazumu in Surinam, ki ga v 90 odstotkih pokriva gozd, je danes ena od treh držav na svetu, ki imajo negativni izpust toplogrednih plinov v ozračje.
Mongolija je v zadnjih 20 letih ZN prispevala skupaj 20.000 pripadnikov mirovnih sil, je povedal predsednik Khurelsukh Ukhnaa. Država namerava povečati udeležbo žensk v mirovnih operacijah, sicer pa se zavzema za svet brez jedrskega orožja.
Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih