Na cvetni prah te izjemno alergene rastline je trenutno alergičnih okoli 33 milijonov Evropejcev.
V Zagrebu bodo naslednje leto kot prvi na svetu začeli projekt ekološkega zatiranja ambrozije, tako, da bodo posadili rastlino facelijo. Pobudnici projekta, doktorici znanosti Miroslava in Dragana Jaramaz, ocenjujeta, da bodo tako zmanjšali pojavnost alergije na cvetni prah ambrozije.
Ambrozija se v hrvaški prestolnici pojavlja na približno 320 hektarih površin. Uničujejo jo s puljenjem, košnjo in škropljenjem s herbicidi.
Rastlina z mnogimi pozitivnimi lastnostmi
Strokovnjakinja za varovanje narave in okolja Miroslava Jaramaz je s sestro Dragano odkrila ugodnejšo in učinkovitejšo rešitev za to težavo. Predlagali sta biološki ukrep zatiranja ambrozije s facelijo. Projekt sajenja facelije bodo po njunih napovedih začeli naslednje leto na območju Zagreba, trajal pa bo naslednje tri leta.
"Facelija poleg tega, da je medonosna rastlina, ni plevel, ni agresivna. Zatira ambrozijo, preprečuje erozijo, je dobra za prehrano živine in povečuje biotsko raznovrstnost, ker je privlačna za žuželke in ima hranljivi med," je pojasnila Miroslava Jaramaz. Dodala je, da je facelija lepega, vijoličastega videza in diši, obenem pa je tudi dobra zaščita pred hrupom.
Zagreb v samem vrhu po koncentraciji cvetnega prahu
Dragana Jaramaz je medtem izpostavila, da je projekt poceni in izjemno lahek za izvedbo, njegov glavni cilj pa je, da se zmanjša pojavnost alergije. V hrvaški prestolnici je sicer okoli 250.000 alergikov na cvetni prah ambrozije.
Mesto Zagreb je po koncentraciji cvetnega prahu v zraku v samem vrhu Evropske unije. Koncentracija cvetnega prahu ambrozije se bo po ocenah stroke zaradi podnebnih sprememb in širjenja semen do leta 2050 sicer povečala celo do štirikrat. Trenutno je na cvetni prah ambrozije alergičnih okoli 33 milijonov Evropejcev.
https://www.metropolitan.si/trendi/dom/11-stvari-ki-jih-ne-bi-smeli-nikoli-cistiti-s-sodo-bikarbono/
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del