Po nedeljskih volitvah odstop podal premier EU države

Belgijski premier Alexander De Croo je po nedeljskih parlamentarnih volitvah kralju podal odstop, njegova vlada pa je začela opravljati tekoče posle. Po volitvah, na katerih je slavila desnica, niso pa se uresničile napovedi o veliki zmagi skrajno desne stranke, se začenja težavno iskanje nove vladne koalicije s potrebno večino glasov.

Zapleteno sestavljanje vlade

Potem ko je zadnje mesece v anketah vodila skrajno desna Vlaams Belang, ki si prizadeva za neodvisnost Flandrije, je ta resda pridobila nekaj odstotnih točk, a ji niti v flamski regiji niti na zvezni ravni ni uspelo prehiteti že doslej vladajoče desne N-VA. Ta je v Flandriji vodilna s 24 odstotki, v zveznem parlamentu pa z nekaj manj kot 17-odstotno podporo.

Vlaams Belang je po izidih izrazila razočaranje, prvi mož N-VA Bart De Wever pa že napovedal prve pogovore, ki bi vodili v čimprejšnje oblikovanje nove večine. Pogovarjati se želi z vsemi strankami, sodelovanje s skrajno desnico pa je izključil.

Ker večina strank nastopa bodisi zgolj v frankofonski Valoniji bodisi v nizozemsko govoreči Flandriji, je sestavljanje vlade v državi zapleteno. V koaliciji morajo biti namreč zastopane stranke iz obeh delov Belgije.

Po zadnjih volitvah leta 2019 so vlado sestavljali približno 16 mesecev, na koncu pa jo je sestavilo kar sedem strank - zeleni, liberalci in socialdemokrati iz obeh delov države ter flamski krščanski demokrati.

Tudi Valonija se je zasukala na desno

Stranka premierja Alexandra De Crooja, flamski liberalci Open VLD, so tokrat zabeležili slab rezultat - izgubili tri odstotne točke in pristali na 5,5 odstotka. De Croo je v skladu s politično ureditvijo podal odstop kralju Philippu, ki je že začel pogovore s strankami o mandatarju za sestavo vlade. Trenutna sicer ostaja na položaju, dokler ne bo oblikovana nova.

Glede na rezultate po pisanju tujih tiskovnih agencij obstaja več možnosti za sestavo koalicije, prvi naj bi priložnost za sestavo koalicije dobil De Wever. Za razliko od predhodnih volitev se je tokrat tudi Valonija obrnila nekoliko bolj v desno. Največja stranka v regionalnem parlamentu so postali frankofonski liberalci (MR), ki so s prvega mesta po več desetletjih izrinili socialistično stranko (PS).

"To so volilni rezultati, ki kažejo na željo po spremembi in reformi," je v nagovoru podpornikom dejal vodja MR Georges-Louis Bouchez. Na zvezni ravni je njegova stranka zasedla tretje mesto z dobrimi desetimi odstotki glasov.

Zeleni zabeležili izgube v obeh delih države

Nekoliko manj glasov so dobili tudi krščanski demokrati. Flamski socialdemokrati (Vorruit) so medtem okrepili podporo - v flamskem parlamentu so zasedli tretje mesto. Dodatne glasove je dobila tudi sredinska stranka Les Engages, ki je v valonskem parlamentu zasedla tretje mesto, v zveznem pa pridobila dodatnih devet poslancev.

Tudi na skrajno levem polu je stranka PTB/PVDA pridobila nekaj podpore in v zveznem parlamentu dosegla približno deset odstotkov podpore.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev