Bilo je na prelomu tisočletja, ko so se v Srbiji uprli enemu najbolj razvpitih voditeljev v zgodovini človeštva.
Na današnji dan leta 2000 je bil v Beogradu s položaja odstavljen eden najavtoritativnejših voditeljev sodobnega sveta – Slobodan Milošević. Milošević je bil član Zveze komunistov Jugoslavije do leta 1990, od leta 1990 dalje pa se je njegova stranka imenovala Socialistična partija Srbije. Stranka še vedno obstaja in je na oblasti v Srbiji skupaj s Srbsko napredno stranko, njen predsednik pa je Miloševićev politični "sin" Ivica Dačić.
Vojna in sankcije
Avtoritarna vladavina Slobodana Miloševića, vključno s slabim vodenjem drugih voditeljev v federaciji Jugoslavije, je privedla do ene najbrutalnejših vojn na tem predelu Evrope. Med vojno v Jugoslaviji in konfliktom na Kosovu in Metohiji so bile Socialistični federativni republiki Jugoslaviji naložene mednarodne sankcije, vsi pa se dobro spominjajo tudi NATO bombardiranja leta 1999.
Vse to se je dogajalo v času, ko se je Milošević sprl z mednarodno skupnostjo zaradi svoje želje po Veliki Srbiji. Posledično je razglasil vojno s sosednjimi državami, ki mu niso ostale dolžne. Kakšno je bilo resnično ozadje konflikta, še vedno ostaja predmet špekulacij, znano pa je, da se je večkrat sestal v prijetnem vzdušju tako s hrvaškim kot bosanskim predsednikom ter z ameriško administracijo.
Umori novinarjev in zastraševanje ljudi
Med vojno v Jugoslaviji je bil le malo ljudi, ki so si drznili javno izraziti svoje mnenje, mnogi so drznost plačali z življenjem. Osnova vladavine vseh avtoritarnih voditeljev, vključno z Miloševićem, je bila vedno zastraševanje državljanov in novinarjev ter prepoved izražanja negativnih mnenj o vladajoči strukturi. Veliko aktivistov in znanih novinarjev, kot je Slavko Ćuruvija, katerega umor še vedno ni bil pojasnjen, je moralo za objektivno poročanje in izražanje mnenj plačati z življenjem.
5. oktober 2000
Po vojni, umorih novinarjev in državljanov po ulicah Beograda ter po NATO bombardiranju so bile leta 2000 v Srbiji izvedene volitve. Na volitvah je opozicija nastopila enotno pod imenom Demokratska opozicija Srbije (DOS) in premagala Miloševića. Toda Milošević in njegova Socialistična partija Srbije nista želela priznati poraza in izidov volitev, zato je moral ljudstvo pravico iskati na ulici. Po nekaterih ocenah je bilo tistega 5. oktobra na ulicah več kot 500.000 ljudi, protestniki pa so na koncu vdrli celo v skupščino.
Đinđić in Legija
Takratni vodja opozicije, pokojni Zoran Đinđić, je tega dne vedel, da največja nevarnost ne prihaja od državne policije, ki je bila tudi na strani protestnikov, ampak od Enote za posebne operacije, paravojaške formacije, ki jo je vodil Milorad Ulemek Legija in ki je bila glavna podpora Miloševiću med vojno.
Đinđić je takrat modro preprečil krvavo obračunavanje na ulicah Beograda, sestal se je z Legijo in se dogovoril, da se ne bodo borili proti ljudem, ampak se jim bodo pridružili. Tako je tistega 5. oktobra padel Slobodan Milošević, Srbija pa je dobila prvo demokratično vlado. Pričakovanja so bila velika, toda … Razhajanja v mnenjih nekdanjih članov Miloševićeve opozicije so vodila do številnih napačnih potez, nekatere pa so privedle tudi do umora premierja Đinđića, ki še danes velja za edino osebo, ki bi lahko državo potegnila iz krize.
Slobodan Milošević je 11. marca 2006 v Haagu na Nizozemskem preminil v 65. letu starosti.
https://www.metropolitan.si/novice/svet/svet-evrope-zacenja-kampanjo-varnost-novinarjev/
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"