15. 4. 2022, 18:10 | Vir: STA
Bo zveza Nato kmalu dobila nove članice?
Ruska invazija na Ukrajino je sprožila napoved novih prošenj za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu, tudi iz držav, kjer temu prej niso bili naklonjeni.
Finska bo po napovedih ministrice za evropske zadeve Tytti Tuppurainen najverjetneje zaprosila za članstvo v Natu. "V tem trenutku lahko rečem, da je to zelo verjetno, vendar odločitev še ni sprejeta," je dejala finska ministrica Tuppurainenova. "Zdi se, da so se prebivalci Finske že odločili in da velika večina podpira članstvo v Natu," je dodala.
Ruska invazija na Ukrajino je na Finskem in Švedskem povzročila preobrat v javnem in političnem mnenju glede dolgoletne politike vojaške nevtralnosti. Finska premierka Sanna Marin je v sredo dejala, da se bodo "v nekaj tednih" odločili, če bo Finska zaprosila za članstvo v Natu, o pridružitvi pa razpravlja tudi Švedska.
“Everything changed when Russia invaded Ukraine.”
— Channel 4 News (@Channel4News) April 13, 2022
Finland’s prime minister says a decision on whether to join Nato will happen “within weeks”, echoing her Swedish counterpart who also said Nato membership was being considered in Sweden in the near future. pic.twitter.com/u32voM2fw3
Moskva se je na napovedi že odzvala
Rusko zunanje ministrstvo medtem svari pred posledicami, če bi se Finska in Švedska odločili za vstop v Nato. "Zavedati bi se morali posledic takšnega koraka za naše bilateralne odnose in za celotno strukturo evropske varnosti," je danes dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
Odzval se je tudi Dmitrij Medvedjev, namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta, ki je dejal, da bo Rusija, če bi se Švedska in Finska pridružili Natu, namestila jedrsko orožje in hiperzvočne rakete v svoji eksklavi v srcu Evrope - Kaliningradu.
Dmitry Medvedev, deputy chairman of Russia's Security Council, said that should Sweden and Finland join NATO then Russia would deploy nuclear weapons and hypersonic missiles in an exclave in the heart of Europe https://t.co/SnlxpqNeXk pic.twitter.com/ZkWjZYiRez
— Reuters (@Reuters) April 14, 2022
Finska ima sicer dolgo zgodovino z Rusijo, s katero si deli 1300 kilometrov dolgo mejo. Leta 1917 je Finska po 150 letih ruske vladavine razglasila neodvisnost. Med drugo svetovno vojno se je uprla invaziji Sovjetske zveze, ki je imela veliko številčno premoč, nato pa je z mirovnim sporazumom Rusiji odstopila več obmejnih območij. Med hladno vojno je ostala nevtralna, v zameno za zagotovila Moskve o nenapadanju.
Relativno dolgi postopki
Finska vlada upa, da bo v prihodnjih tednih dosegla parlamentarno soglasje o vprašanju vstopa v Nato, pri čemer se bodo poslanci posvetovali tudi s strokovnjaki za varnost. Številni analitiki predvidevajo, da bi Finska lahko predložila prošnjo za vstop v Nato še pred junijskim vrhom zveze.
Vsako prošnjo za članstvo v zavezništvu mora sprejeti vseh 30 držav članic Nata, kar sicer navadno lahko traja od štiri mesece do enega leta.
Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice
