30. 4. 2024, 19:24 | Vir: STA
Boj proti podnebnim spremembam se nadaljuje: res sledi opuščanje elektrarn na premog?
Ministri držav skupine G7, pristojni za okolje, so se na zasedanju v Torinu danes dogovorili o postopnem opuščanju elektrarn na premog. Točnega datuma sicer niso določili, so se pa v izjavi zavezali postopnemu opuščanju proizvodnje elektrike v elektrarnah na premog, ki niso opremljene z naprednimi filtri, do sredine prihodnjega desetletja.
Izjava po navedbah francoske tiskovne agencije AFP pušča nekaj manevrskega prostora, saj za opuščanje elektrarn na premog omogoča tudi sledenje "časovnici, skladni z ohranjanjem omejitve dviga globalne temperature zraka za 1,5 stopinje Celzija na dosegu roke v skladu z neto ničelnimi potmi držav". Kljub temu gre za pomemben korak na poti k opustitvi rabe fosilnih goriv, dodaja agencija.
Mednarodna skupnost se je leta 2015 s pariškim podnebnim sporazumom zavezala omejitvi globalnega segrevanja pod dvema stopinjama Celzija glede na predindustrijske ravni oziroma na 1,5 stopinje, če je to izvedljivo. Če bi želeli doseči cilj pri 1,5 stopinje, bi morali izpuste v tem desetletju zmanjšati za polovico, a se še vedno povečujejo, so opozorili na panelu v okviru zasedanja.
Ministri držav G7 - Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Velike Britanije in ZDA - so v izjavi ob koncu dvodnevnega zasedanja pozvali tudi k zmanjšanju in po potrebi omejitvi svetovne proizvodnje plastike. "Zavezani smo ambicioznim ukrepom v celotnem življenjskem ciklu plastike, da bi odpravili onesnaževanje z njo," so med drugim zapisali.
Države, ki si to lahko privoščijo, so pozvali k okrepitvi financiranja boja proti podnebnim spremembam. Kot navaja AFP, je poziv med drugim usmerjen proti Kitajski, ki je v zadnjih 30 letih postala dovolj premožna, da bi lahko prispevala, obenem pa je tudi največja svetovna onesnaževalka.
Zahtevne finančne razmere niso sprejemljiv izgovor za opuščanje ukrepov, je poudaril vodja programa ZN za podnebje Simon Stiell. Na to se lahko po njegovih besedah sklicujejo le revnejše države, medtem ko bi sedmerica industrijsko razvitih morala najti denar za to zelo pomembno nalogo.
Srečanje ministrov G7 je bil prvi dogodek na visoki politični ravni, namenjen boju proti podnebnim spremembam, po lanski podnebni konferenci v Združenih arabskih emiratih (COP28). V Torino so prispele tudi delegacije iz Dubaja, Azerbajdžana, ki bo novembra gostil COP29, in Brazilije, ki bo letos gostila srečanje držav G20. Zasedanje so spremljali protesti okoljevarstvenikov, ki so države pozvali k odločnejšim ukrepom, med drugim tudi k opustitvi rabe fosilnih goriv.
