Božič je v današnjem času presegel svojo versko komponentno in praznuje ga tudi veliko ljudi, ki se sicer ne opredeljujejo kot aktivni verniki. Toda ni bilo vedno tako in skozi zgodovino so bile praznične tradicije tudi razlog za delitve med ljudmi.
V sodobni družbi se je s popularizacijo božiča, ki je v veliki meri posledica globalizacije, precej spremenila tudi tradicija praznovanja. Slovenci smo k svojim družinskim tradicijam v zadnjih letih dodali tudi precej novih običajev, prinešenih z zahoda. Kljub temu pa se božično praznovanje vendarle ni povsem poenotilo.
V preteklosti so bile razlike v prazničnih tradicijah posameznih narodov zelo izrazite. V Evropi so v zgodovini nekatere verske in politične ideologije celo nasprotovale praznovanju božiča. Če je kdo ob tem pomislil na našo nekdanjo državo, se moti. Na ozemlju Slovenije božič ni bil nikoli prepovedan.
V obdobju od druge svetovne vojne do osamosvojitve božič sicer ni bil državni praznik ali dela prost dan, a so ga ljudje vseeno praznovali, nekateri so ta dan vzeli dopust, številni so se tudi odpravili k polnočnici. Priznati je treba, da ni bilo ravno zaželeno, da bi se takšnih praznovanj udeleževali državni uslužbenci, vendar vsaj uradno ni bil nihče kaznovan, razen tega, da je bil morda deležen kakšnih grdih pogledov s strani nasprotnikov vere.
Kje so torej v preteklosti prepovedali praznovanje božiča?
Prepoved, ki si je danes ne moremo predstavljati, se je zgodila davnega leta 1640 na Škotskem. Takrat je namreč škotski parlament sprejel zakon, ki je prepovedal praznično obdobje med 21. decembrom in 1. januarjem. Prepoved je bila del boja proti katolištvu, potem ko je Škotska postala protestantska dežela. Šele več kot 400 let pozneje, v drugi polovici 20. Stoletja in 13 let po koncu 2. svetovne vojne, leta 1958, je božič postal škotski državni praznik.
Podobno prepoved je nekaj let za Škotsko uvedla tudi Anglija. Leta 1647 so med vladavino Oliverja Cromwella prepovedali tako božič kot veliko noč, da bi s tem državo očistili katoliških praks. A prepoved je bila med prebivalstvom zelo nepriljubljena in ljudje je večinoma niso upoštevali. Odpravili so jo leta 1660, takoj ko je bila po Cromwellovi smrti obnovljena monarhija.
Francija je šla še korak dlje. Več kot stoletje pozneje, leta 1793, so prepovedali vse verske praznike, da bi med revolucijo uvedli ateistične prakse, kot je bil Kult razuma. Da bi ljudstvu preprečili praznovanje božiča, so 24. in 25. decembra zaprli cerkev, a to Francozov ni ustavilo, da ne bi doma postavljali jaslic in praznovali v zasebnosti. Proticerkveni fanatizem je leta 1801 končal Napoleon s podpisom konkordata s Svetim sedežem.
Nekoliko več kot stoletje pozneje se je ponovno zgodila prepoved božiča, ki je trajala najdlje in segala tudi v sodoben čas. Leta 1929 so v Sovjetski zvezi odpravili vse verske praznike.
Danes takšnih prepovedi v Evropi ni, vendar pa posamezne države praznujejo božič ob različnih datumih. V državah s katoliško tradicijo je to 25. December, v tradicionalno pravoslavnih državah pa 7. januar.
Ponekod je pomembnejši božični večer
Božično praznovanje pa seveda ne zajema zgolj samega božiča ali božičnega dne. Praznovanje se začne že 24. decembra, na božični večer, ki ima marsikje večji simbolni pomen kot sam božični dan. Tako je v večjem delu srednje in severne Evrope, na primer v Nemčiji in v celotni Skandinaviji, kjer se na božični večer tudi obdarujejo.
Ravno nasprotno je v Združenem kraljestvu, kjer je božični dan pomembnejši od božičnega večera. Izjema je Škotska, kjer je božično praznovanje le priprava na veliko pomembnejši praznik, Hogmanay ali silvestrovo, ki je zaradi starodavnih keltskih in nordijskih tradicij zgodovinsko veliko pomembnejše od božiča. V romanskih državah južne Evrope in v Franciji sta oba dneva, 24. in 25. december, enako pomembna.
Marsikje, tudi v Sloveniji, je božični večer bolj intimen in rezerviran za najožje bližnje, medtem ko so praznovanja božičnega dne običajno obsežnejša in razširjena na več ljudi. Znotraj vsake države in vsakega naroda pa družine oblikujejo svoje lastne običaje in tradicije.
