V hrvaškem parlamentu mednarodno srečanje nasprotnikov mRNA cepiv: tja so se odpravili tudi Slovenci

V hrvaškem Saboru poteka mednarodni simpozij z naslovom V očesu nevihte: kam gresta Hrvaška in svet v letu 2024? ki ga organizira eno od hrvaških političnih strank. Na srečanju se je zbralo več mednarodnih udeležencev, ki obravnavajo ključne vidike pandemije in obdobja po pandemiji. Te je po besedah organizatorjev treba temeljito ovrednotiti, da bi lahko oblikovali pot naprej. 

Odgovori na številna odprta vprašanja?

Organizatorji simpozija so napovedali "izjemen nabor neodvisnih strokovnjakov," ki bodo s prisotnimi delili svoje ugotovitve. Svoje teze na dogodku predstavljajo predvsem skeptiki in nasprotniki cepljenja proti covidu-19, ki dvomijo v nova mRNA cepiva. Delili pa naj bi tudi informacije o tem, kar bi lahko ta "nevihta" sodobni družbi prinesla v prihodnosti.

Simpozij v organizaciji hrvaške desne parlamentarne stranke Domovinsko gibanje, se je začel ob 9. uri in bo trajal do 17. ure. Zbrane uvodoma nagovoril hrvaški politik Stephen Nikola Bartulica, ki se je razveselil dobrega odziva in dejal, da opaža, da je za temo, ki jo obravnavajo velik interes. Dejal je, da bodo vztrajali, da hrvaška javnost dobi odgovore na številna vprašanja, ki po njegovih besedah ostajajo odprta.

Teme predavanj in nastopajoči

"Ta zgodba ni končana in to danes smo organizirali, da bi se slišala tudi druga stran," je Bartulica povedal v nagovoru in dodal, da naj bi se v času pandemije začela dogajati cenzura, kakršne ne pomnijo. Udeleženci simpozija se med drugim sprašujejo, ali lahko mRNA cepiva upravičeno ostanejo na trgu, med predavatelji pa je tudi ameriški patolog Ryan Cole, ki je bil v javnosti deležen številnih kritik, ker je bolnikom s covidom predpisoval ivermektin in širil neresnice o cepivih. Cole je v Saboru predaval o cepivu in njegovih domnevnih posledicah. S podobnimi temami pa so se ukvarjali tudi drugi nastopajoči.

Nekateri naslovi predavanj na današnjem simpoziju, zvenijo precej dramatično. Ob 14:20 so organizatorji na primer napovedali predavanje z naslovom WHO ali pandemija - kdo je večja grožnja? Predavanje bo vodil avstralski zdravnik David Bell. Ne bodo pa se ukvarjali le z virusi in cepivi, ampak se bodo dotaknili tudi nekaterih drugih tem, ki so aktualne med skeptiki. Proti koncu dneva bodo tako potekala tudi predavanja na temo digitalne transformacije finančnih sistemov in njenih možnih posledic.

Pri sosedih razsaja oslovski kašelj

Medtem, ko v Zagrebu debatirajo o domnevni nevarnosti cepiv, pa je na Hrvaškem je iz dneva v dan več obolelih zaradi oslovskega kašlja. Za hitro širjenje te bolezni je kriva predvsem nizka precepljenost, opozarjajo tamkajšnji epidemiologi. Do četrtka so zabeležili že 1230 primerov okužb, največ v starostni skupini med 10. in 14. letom.
Direktor izobraževalnega zavoda za javno zdravstvo Andrija Štampar, Branko Kolarić je danes za hrvaško televizijo N1 ocenil, da je ključni faktor za hitro širjenje bolezni padec števila cepljenih med otroki.

Pojasnil je, da se je število cepljenih proti oslovskemu kašlju v zadnjih 10 do 15 letih zmanjšalo za okoli desetino. Na Hrvaškem je po njegovih besedah trenutno cepljenih 88 odstotkov dojenčkov, da bi preprečili širjenje okužbe, pa bi jih moralo biti cepljenih 96 odstotkov. Na Hrvaškem v zadnjih 40 letih še niso zabeležili toliko primerov oslovskega kašlja, a epidemiologi ocenjujejo, da je resnično število še višje.

Zaradi te bolezni še vedno umirajo dojenčki

Največ okuženih je v Splitu in Zagrebu, kjer so zaradi izjemno dolgih vrst pred točko za testiranje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravstvo danes odprli še drive-in točko za testiranje za oslovski kašelj in covid-19. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je na Hrvaškem za otroke obvezno. Lani je bilo na ravni države proti tej bolezni s prvim odmerkom cepljenih okoli 92 odstotkov prebivalstva. Najslabša je precepljenost v dubrovniško-neretvanski županiji, kjer s prvim odmerkom cepijo manj kot 80 odstotkov otrok, z drugim odmerkom manj kot 70 odstotkov, s tretjim pa manj kot 35 odstotkov.

Oslovski kašelj je bolezen dihal. Povzroča jo bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov. Prenaša se s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev.