Rešili so ju po več kot 90 urah. Opisala je, kako ji je uspelo, da sta preživela – preberite.
Teden po hudem potresu, ki je prizadel jugovzhodno Turčijo in severozahodno Sirijo, v obeh državah še vedno potekajo reševalne akcije. Čeprav reševalci nimajo več veliko upanja, da bi našli koga živega, pa se tu in tam zgodi čudež.
Čudež: pod ruševinami preživela več kot 90 ur
Eden od takšnih čudežev je zgodba 33-letne Necle Camuz in njenega komaj rojenega otroka, ki sta pod ruševinami brez hrane in vode preživela več kot 90 ur.
Ko je Camuzova 27. januarja rodila drugega sina, mu je dala ime Yagiz, kar v turščini pomeni "pogumen", poroča portal 24ur.
Le deset dni pozneje, ko je Necla ob 4. uri po lokalnem času hranila svojega novorojenčka, so se tla v Samandagu, kjer je družina živela v drugem nadstropju moderne petnadstropne stavbe, močno zatresla.
"Ko se je začel potres, sem želela k svojemu možu, ki je bil v drugi sobi. On je prav tako skočil, da bi prišel k nama. Toda, ko je skušal z najinim drugim sinom priti do naju, se je omara zrušila na njiju in se nista mogla premakniti," se spominja.
HAYATIMI BEBEĞİME BORÇLUYUM
— Yeni Şafak (@yenisafak) February 14, 2023
Hatay’da 10 günlükken enkaz altında kalan Yağız Ulaş bebek ile annesi Necla Camuz 90 saat sonra kurtarılmıştı. Yağız Ulaş’ı emzirerek hayatta tutan annesi, “Bebeğim başa çıkacak kadar güçlü olmasaydı ben de olmazdım.” dedi.https://t.co/fowxUdddtV pic.twitter.com/WSQHuHdCIj
Nato se je potres zgolj še stopnjeval, je opisala za BBC: "Zrušila se je stena, cela soba se je tresla in stavba je spremenila položaj. Ko se je vse skupaj nehalo, nisem niti dojela, da sem padla v spodnje nadstropje. Poklicala sem ju po imenih, a odgovora ni bilo."
Ležala je na tleh, otroka pa je privijala k prsim. Oddahnila si je, ko je ugotovila, da otrok še vedno diha. Omara, ki je padla tik ob njo, je rešila njuni življenji, saj je preprečila, da bi ju pokopal velik kos betona, ki je padel na omaro.
V tem položaju sta preživela naslednje štiri dni
Zanašala se je lahko predvsem na svoj sluh, vonj in dotik, saj je bila pod ruševinami v popolni temi. Zaradi prahu je sprva tudi sama težko dihala, a k sreči se je ta kmalu polegel. Pod ruševinami je bilo toplo, je dejala.
Čutila je, da leži na igračkah, a ni imela dovolj prostora, da bi se premaknila in jih umaknila ter tako poskrbela za vsaj malo več udobja.
Kljub utesnjenemu prostoru je lahko dojenčka še naprej dojila. Sama pa ni imela ne vode ne hrane. Iz obupa je poskušala piti svoje mleko, a neuspešno.
Živa zakopana je v daljavi lahko slišala glasove, večkrat je poklicala na pomoč in potolkla po omari: "Je kdo tam? Me kdo sliši?"
O čem je razmišljala?
A odziva ni bilo. Zavedala se je, da obstaja možnost, da je ne bodo našli. "Bila sem na smrt prestrašena," je dejala. Tako so minevale ure in dnevi.
Ves čas je razmišljala o svoji družini, predvsem o drugem otroku in možu, ki sta bila prav tako pokopana nekje pod ruševinami. Skrbelo jo je tudi za druge sorodnike in prijatelje.
Pomislila je, da si nikoli ni predstavljala, da bo njeno življenje takšno. "Ob rojstvu otroka imaš veliko načrtov in potem ... kar naenkrat se znajdeš pod ruševinami," pravi.
Našli so jo!
Po več kot 90 urah pod ruševinami je jasno zaslišala lajež psov. Laježu so kmalu sledili človeški glasovi. "Ali ste v redu? Enkrat potrkajte, če ste," je zaslišala nad seboj.
Ekipa reševalcev iz Istanbula je začela pazljivo odkopavati ruševine, da bi prišli do nje. V temo okoli nje je kmalu posvetila luč.
10-day-old baby boy, mother rescued from rubble days after earthquake hit Turkey, Syria
— SEO Service Provider In Barisal, Bangladesh (@Hafizul_Islam_M) February 10, 2023
Yağız Ulaş and his mother were saved 90 hours after a devastating 7.8-magnitude earthquake rocked Turkey and Syria on Monday. He's 10 days old. pic.twitter.com/HYT9rrMSWv
Ko so jo vprašali, koliko je star dojenček, ni vedela pravega odgovora. Vedela je le, da je bil ob potresu star deset dni.
Kaj pa njena družina?
Reševalce je takoj prosila za informacije o preostalih članih družine, a šele, ko je prišla v bolnišnico, so ji sorodniki, ki so bili tam, povedali dobro novico.
Njen šestletni sin Irfan in soprog Yigit Kerim sta prav tako živa in na varnem. A ker sta utrpela hude poškodbe nog in stopal, so ju odpeljali v bolnišnico v provinci Adana.
Tudi ona in otrok nista utrpela hudih posledic in sta bila hitro izpuščena z bolnišnice, nato se je soočila z novim vprašanjem: kam naj gre, če nima več doma?
Eden od sorodnikov jo je odpeljal v improviziran šotor, v katerem je zatočišče našlo skupaj 13 ljudi. Vsi so ostali brez domov.
Še vedno premleva grozno izkušnjo, pravi. "Vesela sem, da je dojenček in se ne bo spomnil ničesar," je dejala. Prepričana je, da je ostala živa zaradi sina Yagiza: "Če moj otrok ne bi bil dovolj močan, da to preživi, tudi jaz ne bi."
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del