Konec življenja bo precej mučen. In nikar se ne slepite - prišel bo! K sreči pa vsaj ne še tako kmalu ...
Danes Zemlja cveti kot planet, bogat s kisikom, vendar ni bilo vedno tako – in po napovedih znanstvenikov se bo v prihodnosti atmosfera zagotovo vrnila v stanje, kjer bo prevladoval metan, kisika pa bo zelo malo.
Najpomembneje iz vidika nas, ki zdaj živimo na tem planetu, je naslednje: ta sprememba se ne bo zgodila kmalu, saj bo trajalo še približno milijardo let! A ko se bo začela, bo napredovala zelo hitro, ugotavlja raziskava, prvič objavljena leta 2021. Planet se bo tako vrnil v stanje, podobno tistemu pred velikim oksidacijskim dogodkom (GOE) pred 2,4 milijarde let, ko je prvič prišlo do večjega povečanja kisika v atmosferi.
Življenjska doba biosfere ni večna
"Že dolga leta se življenjska doba Zemljine biosfere razpravlja na podlagi znanstvenega znanja o nenehnem povečevanju svetlosti Sonca in globalnega geokemičnega cikla ogljikovega dioksida in silicijevih karbonatov," pojasnjuje Kazumi Ozaki, okoljski znanstvenik z univerze Toho na Japonskem. "Eden od izpeljanih zaključkov tega teoretičnega okvira je stalno zmanjševanje ravni CO₂ v atmosferi in globalno segrevanje na geološki časovni lestvici."
Raziskovalci ugotavljajo, da prisotnost kisika v atmosferi ni stalna značilnost naseljivih planetov, kar vpliva na naše iskanje znakov življenja zunaj osončja. Njihov model napoveduje, da se bo zmanjšala količina kisika, še preden se bo Zemlja znašla v tako imenovanem "vlažnem toplem ozračju" in preden bo vode s površja izginila v vesolje.
Ko se bo ta sprememba zgodila, bo to pomenilo konec za ljudi in večino živih bitij, ki so odvisna od kisika. Upamo lahko le, da bomo do takrat našli način, kako se preseliti na drug planet ...
Kisik bo izginil prej kot oceani
Do teh ugotovitev so raziskovalci prišli z natančnimi modeli Zemljine biosfere, pri čemer so upoštevali spremembe v svetlosti Sonca in zmanjšanje količine ogljikovega dioksida, ki se bo zaradi naraščajoče toplote razgrajeval hitreje. Manj CO₂ pomeni manj rastlin in drugih organizmov, ki izvajajo fotosintezo, kar vodi do zmanjšanja kisika.
Znanstveniki so že pred tem napovedovali, da bo zaradi naraščajočega sevanja sonca v naslednjih dveh milijardah let izginila oceanska voda, vendar je ta model, ki temelji na skoraj 400.000 simulacijah, pokazal, da bo pomanjkanje kisika usodno že prej.
"Padec ravni kisika bo resnično ekstremen," opozarja Chris Reinhard, geoznanstvenik z Georgia Institute of Technology. "Govorimo o količini kisika, ki bo približno milijonkrat manjša kot danes."
Ta študija ima velik pomen tudi za naše iskanje naseljivih planetov zunaj osončja. Teleskopi postajajo vse zmogljivejši, znanstveniki pa si želijo vedeti, katere znake življenja je treba iskati v velikih količinah podatkov, ki jih ta orodja zbirajo.
Morda bo treba pri iskanju življenja iskati tudi druge biosignature, ne le kisika, pravijo raziskovalci. Študija je bila del projekta NASA NExSS (Nexus for Exoplanet System Science), ki preučuje možnost življenja na planetih zunaj našega osončja.
Po izračunih Ozakija in Reinharda bo Zemlja kot planet, bogat s kisikom, imela takšno ozračje le 20–30 odstotkov svoje celotne življenjske dobe. Po tem obdobju bo mikrobno življenje še vedno obstajalo, vendar bo planet postal svet brez kisika. "Atmosfera po veliki deoksigenaciji bo vsebovala veliko metana, nizke ravni CO₂ in brez ozonske plasti," pojasnjuje Ozaki: "Zemlja bo postala svet anaerobnih življenjskih oblik."
Novo na Metroplay: Zemlja omogoča, da se zgodi čarovnija | N1 podkast s Suzano Lovec