Razkošne vile, ki skrivajo bogato zgodovino: naselje vpliva, prestiža in tragičnih zgodb

Dedinje so urbana beograjska soseska, ki še danes velja za enega najprestižnejših delov mesta. V začetku 20. stoletja sta si posestvo na tem mestu zgradila kralj Aleksandar Obrenović in kraljica Draga, sledile pa so rezidence kraljeve družine Karađorđević in najpremožnejših beograjskih družin industrialcev, bankirjev, trgovcev, politikov in novinarjev. 

Po letu 1945, ko so oblast prevzeli komunisti, so dotedanjo elito izselili, da se je na Dedinje lahko vselila nova komunistična politična in vojaška elita z Josipom Brozom Titom na čelu. Takrat so tam med živeli Aleksandar Ranković, Milovan Đilas, Edvard Kardelj, Moša Pijade in drugi.

Nova "zasedba" Dedinj pa se je zgodila po propadu komunizma v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so si vile na tem območju začeli graditi politiki v vzponu, kot je Slobodan Milošević, na sumljiv način obogateli poslovneži, denimo družina Karić ali Željko Mitrović, ki si na Dedinjah ravnokar zida novo palačo, ter kriminalci, kot je Željko Ražnatović Arkan.

Po pisanju Wikipedije je bila večina takšnih gradenj nezakonitih, pogosto pa so tudi posegale na posesti starejših generacij Dedinj.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Villa.Villa (@dedinjevillavilla)

Famozna Hiša cvetja

Sprehod ali vožnja po Dedinjah nam tako danes pove marsikaj o srbski in jugoslovanski zgodovini. Za javnost je delno odprt kraljevski dvor, kjer v zgornjem nadstropju živijo potomci družine Karađorđević: današnji prestolonaslednik z ženo. Znova so se vselili pred malo več kot dvajsetimi leti, znani pa so tudi po tem, da včasih pridejo in pozdravijo naključne obiskovalce palače, je pred časom poročalo Delo.

Priljubljena turistična točka in eden od simbolov Dedinj je tudi Hiša cvetja, ki je pred smrtjo predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Tita služila kot zimski vrt s prostori za delo, danes pa je Titov mavzolej, delujoč v okviru kompleksa muzeja zgodovine Jugoslavije.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Muzej Jugoslavije (@muzej_jugoslavije)

Tudi Arkanova vila, v kateri danes živi njegova vdova, turbofolk zvezda Ceca, še vedno priteguje pozornost. Ceca je lansko leto vrata svojega doma odprla za dokumentarno-igrano serijo Ceca Show, po poročanju Blic.rs pa se vila razteza na dva tisoč kvadratnih metrih in nekaj nadstropjih, ima posebno dvigalo, ki vodi naravnost do Cecinega stanovanja, marmorno stopnišče, ogromno dnevno sobo, bakreno okrasno ograjo, seveda pa tudi razkošen bazen.

Ima pa na Dedinjah luksuzno vilo z bazenom še ena turbofolk diva: Jelena Karleuša. Ta je svojo rezidenco leta 2018 kupila od srbskega nogometaša Dragana Stojkovića Piksija, zanjo pa je plačala 2,5 milijona evrov. 

"Ta hiša in mediteranski vrt imata nekaj, kar sem iskala vse življenje, to pa sta popolna energija in absolutni mir. Hrup mesta se ne sliši in občutek imate, da ste na morju. Najlepši del vile je ogromna terasa, ki gleda na vrt, bazen in sončni zahod. Trudila sem se, da je vse v pastelnih, umirjenih barvah, veliko je lesenih in marmornih elementov," je Karleuša pred časom povedala za Hello.

"Princesi z Dedinj"

Poleg vplivnih stanovalcev in njihovega zavidljivega razkošja soseska skriva tudi tragične zgodbe. Ena od njih je gotovo zgodba tako imenovanih princes z Dedinj, hčera vplivnega jugoslovanskega politika in narodnega heroja Cvijetina Mijatovića, nekdanjega predsednika Predsedstva Jugoslavije.

Mira in Maja Mijatović sta bili namreč rojeni z zlato žlico v ustih in oboževala ju je vsa takratna kulturno-medijska scena, a sta neuradno obe umrli od predoziranja z drogami.

Miri in Maji je v otroških letih umrla mati, igralka Sibina Mijatović. Oče se je kmalu po smrti prve žene poročil s še eno igralko, Miro Stupica, pred tem poročeno s slovenskim režiserjem Bojanom Stupico. Cvijetinu Mijatoviću je ob nastopu pomembne funkcije predsednika Predsedstva Jugoslavije pripadla vila na Dedinjah, zato se je družina preselila tja.

Dekleti – Mira je bila glasbenica, članica benda VIA Talas, Maja pa voditeljica in igralka – sta vzdevek "princesi z Dedinj" dobili, ko sta začeli v razkošni vili prirejati zabave, ki so se jih udeleževala pomembna glasbena imena osemdesetih, od poznejših članov benda EKV Milana Mladenovića, Bojana Pečarja in Margite Stefanović, igralke Sonje Savić, sester Udovički, pevke Bebi Dol in drugih, piše Nova.rs. Poleg tega sta bili obe privlačni, zabavni, družabni in karizmatični; Beograd jima je ležal na dlani.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Јована Јованчова (@jovanajovancova888)

Na žalost pa so s to družbo prišle tudi droge. Sestri Mijatović nista bili edini, ki so ju pokopale – zaradi predoziranja ali posledic drog je umrlo še kar nekaj velikih imen iz naprednega kulturnega okolja tistega časa, od Sonje Savić do članov EKV.

Obe sta preminili leta 1991, stari 25 in 30 let, krivo naj bi bilo predoziranje s heroinom, čeprav so natančne okoliščine njune smrti še danes zavite v tančico skrivnosti, saj sta pred širšo javnostjo kar nekaj časa skrivali tudi svojo odvisnost.

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem