Tveganje je odvisno tako od področja dela, kraja bivanja, izobrazbe, spola in starosti.
Statistični uradi po vsem svetu se ukvarjajo z izračunavanjem tveganj za izgubo službe zaradi avtomatizacije. Ena zadnjih ocen prihaja iz Velike Britanije, a je povsem relevantna tudi za naše kraje.
V Angliji bi v bližnji prihodnosti službe izgubilo 1,5 milijona ljudi
To je 7,4 odstotke od 20 milijonov delovnih mest, zajetih v raziskavo.
View this post on Instagram
Odstotek močno ogroženih delovnih mest je v zadnjih letih rahlo padel, delež srednje ogroženih se je medtem povečal.
Zmanjšanje močno ogroženih služb pripisujejo dejstvu, da je avtomatizacija že v polnem teku – veliko delovnih mest je za ljudi že izgubljenih, zato jih statistika ne zazna več.
View this post on Instagram
Avtomatizacija je zamenjavo človeka s tehnologijo
To je lahko računalniški program, algoritem ali robot. V prihodnosti bo avtomatizacija močno vplivala na trg dela, ekonomijo in družbo kot tako.
Primer avtomatiziranega dela so na primer samopostrežne blagajne. Te so bistveno zmanjšale število zaposlenih v trgovinah.
Trije najbolj ogroženi poklici so dejansko prodajalci, zalagalci polic in natakarji. Najmanj ogroženi so delavci v zdravstvu in profesorji v srednjih šolah ter na fakultetah.
View this post on Instagram
Na avtomatizacijo služb vpliva tudi lokacija – priložnosti za delo se od regije do regije spreminjajo. Na splošno velja, da bolj zapletena dela zagotavljajo večjo varnost.
Najbolj ogroženi so ženske in mladi v službah s skrajšanim delovnim časom
Največ, 70,2 odstotka tveganih delovnih mest zasedajo ženske, poleg tega tudi mladi med 20 in 24 letom. Tveganje zaradi avtomatizacije se s starostjo znižuje, najbolj varne zaposlitve imajo tisti med 35 in 39 letom. S starostjo se položaj nato spet slabša.