Novoizvoljeni ameriški predsednik je interese za nakup otoka izrazil že v svojem prvem mandatu.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo znova izrazil željo, da bi ZDA prevzele nadzor nad Grenlandijo, strateškim arktičnim otokom z velikimi zalogami mineralov in nafte. Predsednik grenlandske vlade Mute Egede je danes v odzivu to zavrnil z besedami, da otok nikoli ni bil in ne bo na prodaj.
"Združene države Amerike menijo, da sta zaradi nacionalne varnosti in svobode po vsem svetu lastništvo in nadzor nad Grenlandijo nujno potrebna," je v nedeljo zapisal Trump na svojem družbenem omrežju Truth Social, ne da bi navedel, kaj je s tem mislil.
Oster odziv predsednika grenlandske vlade
Izjava je spremljala napoved, da bo po nastopu položaja v januarju za novega veleposlanika na Danskem imenoval Kena Howeryja, nekdanjega veleposlanika ZDA na Švedskem, finančnika in soustanovitelja podjetja PayPal.
Grenlandski premier Egede je v današnjem odzivu poudaril, da je Grenlandija njihova. "Grenlandija je naša. Ni in nikoli ne bo naprodaj. Ne bomo opustili našega dolgega boja za svobodo," je zapisal na Facebooku. Dodal pa, da morajo ostati odprti za sodelovanje in mednarodno trgovino, zlasti s svojimi sosedi.
Že leta 2019 je Trump med svojim prvim predsedniškim mandatom izrazil interes za nakup tega avtonomnega ozemlja v okviru Danske. Pri tem je govoril o morebitnem "velikem nepremičninskem poslu", ki bi bil strateško zanimiv.
Naravni viri otoka mikajo ZDA in druge velesile
Izjava je povzročila diplomatsko krizo z Dansko, članico zveze Nato, ki ji pripada to arktično ozemlje. Tako kot Grenlandija je takrat prodajo kategorično zavrnila, Trump pa je zato odpovedal obisk na Danskem. Pod sedanjim ameriškim predsednikom Joejem Bidnom so ZDA poudarile, da otoka ne želijo kupiti, temveč si prizadevajo za krepitev vezi.
Grenlandija, največji otok na svetu z okoli 2,2 milijona kvadratnih kilometrov, je avtonomno dansko ozemlje med Atlantskim in Arktičnim oceanom. Ima lasten parlament in približno 55.000 prebivalcev, ki so večinoma Inuiti. Zunanje odnose vodi Koebenhavn, gospodarstvo pa je v veliki meri odvisno od danskih subvencij.
Kar 82 odstotkov površine otoka, ki je bogat z naravnimi viri, vključno z nafto, zemeljskim plinom, zlatom, diamanti, uranom in cinkom, prekriva led. Njeni naravni viri še posebej mikajo ZDA, Kitajsko in Rusijo.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del