Na Dunaju večina najemnikov, ne lastnikov: zakaj je njihov model socialnih stanovanj tako uspešen?

Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj, je včasih veljalo – po domače, na Dunaju je življenje zelo drago. A pregovor ne drži več povsem, kajti kljub visokemu standardu življenja je za prebivalce avstrijske prestolnice v marsikaterem aspektu poskrbljeno bolje kot v Ljubljani.

Na primer glede stanovanjske problematike: stanovanja na Dunaju najema kar 76 odstotkov ljudi, lastniških je le 13 odstotkov stanovanj. Vendar najem ne pomeni oderuških najemnin, nemogočih pogojev in pomanjkanja socialne varnosti, temveč sploh ni bistvene razlike, ali si lastnik stanovanja ali najemnik.

Kako je to mogoče in zakaj se Dunaj tako pogosto omenja kot potencialen zgled na področju stanovanjske politike?

Kot poroča MMC RTV SLO, dunajska mestna uprava zadnjih sto let razvija in vlaga v t. i. dunajski model socialnih stanovanj, o katerem je spregovoril Christian Schantl iz dunajskega mestnega podjetja Wiener Wohnen.

Schantl je razložil, da na leto zgradijo povprečno 6000 novih občinskih stanovanj, kar pomeni, da ima mesto trenutno 220.000 najemniških občinskih in neprofitnih stanovanjskih podjetij.

Občinska stanovanja so v lasti mesta Dunaj, subvencionirana pa v lasti neprofitnih stanovanjskih združenj. Najemniki stanovanj, ki so bila zgrajena s subvencionirano gradnjo, plačujejo še dodatek za vzdrževanje objekta, ki ga pri občinskem najemu ni.

Najemniki stanovanj, ki se jih lahko celo deduje, so raznoliki, od študentov do zaposlenih, mladih, izobražencev, starejših, pa tudi takšnih, ki pridejo iz zapora ali klinike za zdravljenje zasvojenosti z mamili. V njih lahko ostanejo, kolikor dolgo želijo, in jih tudi prenovijo po svojih željah. Upoštevati morajo le to, da prenovo izvedejo strokovnjaki.

Čakalna doba za pridobitev stanovanja je 18 mesecev, za približno normalno velikost, torej recimo 60 kvadratnih metrov, pa je treba mesečno odšteti okoli 400 evrov (6,67 evra/m2), vključno z obratovalnimi stroški in DDV-jem pa 474 evrov.

Pri zasebnikih je cena višja za 23 odstotkov, a še vedno neprimerno nižja od trenutnih cen v Ljubljani, kjer novogradnje s to kvadraturo krepko presegajo tisoč evrov mesečno. Dunajčani za najem in stroške bivanja tako porabijo v povprečju tretjino svojega dohodka. 

"Manj, ko ljudje porabijo za stanovanjske stroške, več denarja imajo za kulturo, restavracije, potovanja. Denar bo v vsakem primeru porabljen, a za druge stvari," pravi Christian Schantl, ki tudi sam živi v najemniškem stanovanju. Dodaja, da mesto Dunaj na stanovanjsko politiko gleda kot na človekovo pravico, ki jo mora mesto zagotoviti, kot mora zagotoviti čisto vodo, funkcionalen in dober javni prevoz, urejeno ravnanje z odpadki.

Kakšni so pogoji in kako se stanovanja financirajo?

Eden od pogojev za pridobitev tovrstnega stanovanja je poleg polnoletnosti in državljanstva povprečni dohodek okoli 49.000 evrov na leto v primeru najema za eno osebo.

A če se dohodek pozneje poveča, to ni pomembno, saj višino preverjajo le ob oddaji vloge. Tako lahko tudi v primeru, da pozneje zaslužite dvakrat ali trikrat več, kot ste ob prejemu stanovanja, ostanete v njem.

Shema za socialna stanovanja se delno financira z davkom, ki ga vsak zaposleni odvaja v višini 0,5 odstotka od svoje bruto plače. 
Odvajata ga tako delavec kot delodajalec, skupno govorimo o torej enem odstotku. 

Morda vas zanima tudi:

• Kdo si lahko privošči stanovanje v Ljubljani?
• 800 evrov za trisobno ljubljansko stanovanje, vendar ...

Drugi del financiranja je skozi posojila: gre za odplačilo posojil, ki ga je dalo mesto neprofitnim stanovanjskim organizacijam. Ko tovrstna podjetja prejmejo subvencije mesta Dunaj, da zgradijo nov kompleks stanovanj, ta denar namreč dejansko ni porabljen; to je poceni posojilo, ki ga morajo vrniti mestu.

Pri tej shemi samo na Dunaju sodeluje 58 neprofitnih stanovanjskih podjetij, po celotni Avstriji pa jih je okoli 250. Podjetja morajo izpolniti določena merila, najpomembnejše je, da morajo reinvestirati celoten dohodek, ki ga zaslužijo pri tem projektu, v novo gradnjo. Od tega nimajo dejanskega dobička, skoraj vse morajo reinvestirati, zadržijo lahko le tri odstotke dohodka. 

S socialnimi stanovanji, še piše MMC RTV SLO, je ustvarjen tudi dodaten regionalni BDP za okoli pol milijarde evrov. Prinesejo okoli 6000 zaposlitev več na leto, s plačanimi davki s tega naslova pa okoli 270 milijonov evrov.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice