Kakovost zraka v Evropi se stabilno izboljšuje, na večini merilnih postaj so količine najbolj škodljivih onesnaževal pod letnimi mejnimi vrednostmi EU. A bodo za doseganje veljavnih standardov v celoti in dogovorjenih zaostritev do leta 2030 potrebni dodatni ukrepi, zlasti v mestih, v zadnjem poročilu ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA).
Kot v danes objavljeni analizi kakovosti zraka za leti 2023 in 2024 ugotavlja EEA, so bili na 99 odstotkih merilnih postaj doseženi standardi za fine prašne delce PM2,5 in na 98 odstotkih postaj za dušikov dioksid.
Napredek je opazen, a večina mest še vedno pod standardi WHO
"Kljub temu smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Evropi v glavnem niso dosežene in onesnaženost zraka ostaja največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi, saj povzroča bolezni, slabša kakovost življenja in vodi k smrtim, ki bi se jih dalo preprečiti," piše EEA. Kakovost zraka v Evropi se je v zadnjih desetletjih znatno izboljšala, še vedno pa na določenih območjih EU koncentracije onesnaževal presegajo veljavne standarde EU in smernice WHO, ki so strožje.
Mesta pod drobnogledom: PM2,5 ostaja največja grožnja zdravju
Najbolj škodljivi za zdravje so po navedbah agencije delci PM2,5. Od leta 2011 so vse države zmanjšale izpostavljenost urbanega prebivalstva temu onesnaževalu. Vendar pa je še vedno velika večina, 94 odstotkov, prebivalcev mest v EU izpostavljena koncentracijam teh finih delcev, ki presegajo smernice WHO. Zato je nujno dodatno ukrepanje za zmanjšanje tveganja za zdravje, poudarja EEA.
Kakovost zraka je na razmeroma malo merilnih postajah v skladu s smernicami WHO, posebej glede delcev PM2,5 in ozona, ki povečujeta tveganje za respiratorne in kardiovaskularne bolezni. "Doseganje novodogovorjenih mejnih vrednosti v EU, ki jih bo treba doseči do leta 2030, bo pomagalo zmanjšati vpliv na zdravje in kakovost zraka približati smernicam WHO," pravi EEA.
Strožji predpisi do leta 2030 naj bi prinesli boljši zrak
Zakonodaja s strožjimi standardi glede kakovosti zraka v EU, ki je začela veljati decembra lani, med drugim določa strožje omejitve in ciljne vrednosti za onesnaževala, ki imajo najhujše posledice za življenje ljudi, kot so delci PM2,5 in PM10, dušikov dioksid (NO2) in žveplov dioksid. Za delce PM2,5 bodo letne mejne vrednosti prepolovljene s 25 na 10 mikrogramov na kubični meter, za NO2 pa s 40 na 20. Te standarde bo treba doseči do leta 2030, pri čemer bo ob izpolnjevanju posebnih pogojev možen odlog za največ deset let.
EEA v oceni razkoraka do doseganja novih mejnih vrednosti ugotavlja, da so bili na znatnem deležu merilnih postaj že leta 2023 doseženi standardi, ki jih bo treba doseči do 2030. Za NO2 npr. so bile bile vrednosti pod novimi zahtevami že na 70 odstotkih postaj, delež pa je bil precej nižji glede delcev PM2,5, pravi EEA, zato poziva k dodatnim ukrepom za izboljšanje zraka, predvsem v mestih.
