Gospa živi popolnoma sama, družinski člani so, vse kaže, nanjo pozabili.
Starost bi morala biti čas, ko življenje postane mirnejše, ko lahko uživamo v sadovih dolgoletnega dela in ljubezni bližnjih. Žal je resničnost vse pogosteje drugačna. Starejši so v hiperproduktivni družbi pogosto razumljeni kot breme. Poleg tega se v tišini osamljenega doma ali, še huje, brez lastne strehe nad glavo, vsakodnevni boj ne konča z upokojitvijo – le spremeni obliko.
Pokojnina, ki ne zadostuje niti za osnovne stroške, samota, ki zareže v dušo. Še pred leti so ti ljudje gradili našo družbo, zdaj pa so številni prepuščeni sami sebi, pozabljeni in nevidni svetu, ki hiti mimo njih.
Ker sistemske pomoči ni, so edina rešilna bilka za siromašne in osamljene starejše dobrodelne organizacije in društva. V Sloveniji je najbolj prepoznavna organizacija, ki se posveča delu s starejšimi, mariborsko društvo Humanitarček.
Morda vas zanima tudi:
- Nova dobrodelna akcija: s prodajo zapestnic pomagajo prizadetim v poplavah
- Mariborski kuhar ponudil večerjo tistim, ki komaj preživijo
Pred leti so zasnovali projekt Vida, namenjen podpori starostnikom, starejšim od 65 let, ki živijo pod pragom revščine. Njihova pomoč med drugim vključuje urejanje njihovega stanovanjskega vprašanja in gradnjo socialne mreže v lokalnem okolju.
V Srbiji je eden od akterjev, ki opravlja podobno nalogo, Humanitarna fundacija Tamara Misirlić. Zasnovala jo je mlada, komaj 22-letna karateistka in humanitarka Tamara Misirlić, ki ima od malega čut za pravičnost in socialna vprašanja, usmerjena pa je v pomoč družinam in starejšim s slabim gmotnim položajem.
"Rada bi pripovedovala ..."
Ena od njih je 91-letna Dušanka: njeno zgodbo je Tamara nedavno delila na TikToku. Živi v Srbcu v Republiki srbski, visoko v hribih, obkrožena s tišino in spomini. Mladi humanitarki je povedala, da se ne spomni, kdaj jo je nazadnje kdo obiskal.
@fondacija_tamara_m Najveća tuga dolazi kada ostanete sami, a oni koje ste celog života voleli i za koje ste se žrtvovali zaborave na vas. Baka Dušanka iz Srbca, Republika Srpska, ima 91 godinu i živi u sred planine, okružena tišinom i sećanjima. Kaže da ne pamti kada joj je neko došao.. Ne zaboravite svoje stare, zaslužuju da im uzvratimo pažnjom i toplinom dok su još sa nama. 🙏❤️
♬ original sound - fondacija
Pretresljiv posnetek, ki ga je Tamarina fundacija objavila na svojem profilu, prikazuje Dušanko, ki v svoji skromni, razpadajoči hiši pričaka Tamaro. "Babica, kaj vam je?" vpraša Tamara, gospa pa odgovori: "Nimam pojma, bruhala sem."
Gospa Dušanka nima posebnih želja, samo bližino nekoga, ki bi prisluhnil njenim zgodbam. Televizije ali telefona, ki bi jo povezovala z zunanjim svetom, nima, večinoma je sama s svojimi mislimi in bolečino. "Rada bi pripovedovala," reče Tamari. "Samo sedi z mano, pojedli in popili bova, kar je na voljo." Ob pozornosti mladega dekleta izrazi neizmerno hvaležnost in veselje.
"Največja žalost je, ko ostaneš sam, tisti, ki si jih imel rad vse življenje in se žrtvoval zanje, pa pozabijo nate," je ob zgodbi zapisala Tamara, ki je gospe prinesla hrano, jo vprašala, ali bi si želela televizijo, obljubila pa ji je tudi, da bo prihajala večkrat, da bosta skupaj spili kavo, se pogovarjali ali sprehajali.
"Da ti poči srce," so zgodbo komentirali Tamarini sledilci. Tudi marsikdo od njih je Dušanki ponudil pomoč ali materialne dobrine. Mogoče je torej upati, da bo Dušanka v zadnjih letih svojega življenja občutila vsaj kanček topline, sočutja in varnosti, ki ju prej dolga leta ni bila deležna. Toda v kako žalostnem svetu živimo, če so ljudje, ki so vse življenje delali in ne želijo biti nikomur v breme, na koncu odvisni od dobrote ljudi, sistem pa jih je pustil na cedilu ...
Novo na Metroplay: Tilen Artač o tem, zakaj je bilo težko imitirati Roberta Goloba in kako v resnici nastane vrhunska imitacija