Nobelova nagrada za mir: grožnja jedrskega orožja, ki visi nad človeštvom

Jedrsko orožje ponovno postaja grožnja - ne samo svetovnemu miru in varnosti, ampak eksistenci civilizacije in človeštva, je danes za STA v odzivu na razglasitev dobitnika letošnje Nobelove nagrade za mir ocenil politični analitik Klemen Grošelj. Ob tem je opozoril, da se teoretični prag uporabe jedrskega orožja znižuje.

Pomen in sporočilo Nobelove nagrade za mir

"Nobelov odbor je s podelitvijo nagrade za mir dal jasno sporočilo, kaj je pravzaprav danes največje tveganje za mir in v kateri smeri bi morali potekati napori mednarodne skupnosti. Jedrsko orožje ponovno postaja grožnja, ne samo svetovnemu miru in varnosti, ampak eksistenci civilizacije in človeštva," je ocenil Grošelj.

Izbiro Nobelovega nagrajenca je označil za pomembno in globoko sporočilo ter spomnil, da je Japonska edina država, v kateri je bilo jedrsko orožje uporabljeno. Meni, da je nagrada japonski organizaciji, ki zastopa preživele žrtve jedrskih napadov v Hirošimi in Nagasakiju, odraz stanja v mednarodni skupnosti, kjer se jasno vidijo napetosti. "Kogarkoli bi odbor izbral med favoriti, bi obstajalo tveganje, da bi potem prišlo do novih zapletov," je dejal.

Na seznamu kandidatov je bilo skupno 197 posameznikov in 89 organizacij. Za ožje favorite pa so med drugim veljali generalni sekretar ZN Antonio Guterres, agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu.

Grošelj je ob tem jedrsko orožje označil za "skrajno orožje, orožje množičnega uničevanja oziroma najhujše orožje, ki je v rokah človeštva". "To je v tem trenutku edino orožje, mogoče bo to nekoč tudi umetna inteligenca, ki lahko privede do uničenja človeške civilizacije," je opozoril.

Prihodnost jedrskega orožja in grožnje civilizaciji

Prav tako je ocenil, da je Iran tik pred izdelavo jedrske bombe, s čimer se število držav s tovrstnim orožjem povečuje, verjetnost njegove uporabe pa znižuje. "Če gledamo vse doktrine glede uporabe jedrskega orožja, smo priča dejstvu, da se teoretičen prag uporabe jedrskega orožja znižuje," je nadaljeval Grošelj. Pojasnil je, da v konfliktih, ki smo jim priča, zniževanje praga lahko pripelje do razmer, ko bi ena od strani dejansko uporabila jedrsko orožje.

"To pa lahko pripelje do nepredvidljive verige dogodkov, ki bi nato lahko vodili v končni fazi tudi do tistega, česar si ne želimo, se pravi do tako imenovane jedrske izmenjave med velesilami," je še dodal.

Nobelovo nagrado za mir bo letos prejela japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki med drugim zastopa preživele žrtve jedrskih napadov v Hiroshimi in Nagasakiju. Nagrajena bo za svoja prizadevanja za svet brez jedrskega orožja in vztrajanje pri tem, da se jedrsko orožje ne sme nikoli več uporabiti.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi