Zaskrbljeni Hrvati se sprašujejo, kako se je lahko zgodilo kaj takšnega, poznavalci razmer pa svarijo, da bi škoda lahko bila precejšnja.
V Jadranskem morju se je pojavil nenavaden fenomen, ki vzbuja skrb med znanstveniki in ribiči. Atlantski lososi, ki so neavtohtona vrsta, so ušli iz vzrejnih kletk v Velebitskem kanalu in se razširili na območju od otoka Unije in vzhodne obale Istre do Privlake na jugu. Inštitut za oceanografijo in ribištvo opozarja na možne ekološke in ekonomske posledice ter poziva javnost k sodelovanju pri spremljanju njihove prisotnosti.
Atlantski lososi, ki jih v Jadranskem morju sicer ni mogoče najti naravno, so že v preteklosti predmet vzreje na Hrvaškem. Prvi poskusi segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, ko so na območju izliva reke Krke eksperimentalno in komercialno gojili atlantske in pacifiške losose. Ti poskusi so se kmalu končali, saj so predstavljali tako ekološke kot gospodarske izzive.
Kot opozarja inštitut za oceanografijo in ribištvo, je vsak vnos neavtohtonih vrst v akvakulturo povezan s potencialnimi tveganji. "Ekološki in ekonomski učinki so neizogibni, če ni vzpostavljenih strogih zaščitnih ukrepov," poudarjajo strokovnjaki.
Možne genske mutacije
Pobeg atlantskih lososov sproža vrsto vprašanj: kako so ribe ušle, koliko jih je v odprtem morju in ali so bili v vzrejnih obratih upoštevani vsi zaščitni ukrepi? Lososi bi lahko ogrozili lokalne ekosisteme, saj obstaja nevarnost križanja z avtohtonimi vrstami, kar bi lahko povzročilo neželene genske mutacije in širjenje bolezni.
"Ni nam znano, ali so pobegle ribe enega spola ali sterilne, kar je ključno za preprečitev nastanka samovzdržnih populacij," opozarjajo. Prav tako ni jasno, ali so bili ob pobegu izvedeni ustrezni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na okolje.
Inštitut je že prejel več obvestil ribičev in prebivalcev obale, ki so naleteli na losose, težke od enega do treh kilogramov. Po njihovih ocenah se bo območje razširjenosti verjetno še povečalo, saj so lososi zelo prilagodljivi. Podatki o ulovljenih ribah so ključnega pomena za natančno oceno obsega pobega in pripravo ustreznih ukrepov za zaščito lokalnega ekosistema.
Znanstveniki opozarjajo na nujnost vzpostavitve strožjih standardov za vzrejo in spremljanje neavtohtonih vrst v Jadranskem morju. Učinkoviti zaščitni ukrepi bi lahko zmanjšali tveganje za prihodnje izpuste in zagotovili dolgoročno ohranjanje morskega okolja.
