Celoten ekosistem se spreminja veliko hitreje, kot so znanstveniki pričakovali do pred nekaj leti, zato so tudi ugibanja netočna in je prihodnost še toliko bolj nepredvidljiva.
Vodja Evropske vesoljske agencije (ESA) Josef Aschbacher opozarja, da bi lahko bile posledice gospodarske krize zaradi težav z oskrbo z energijo manjše v primerjavi s posledicami škode zaradi vročinskih valov in suše, ter poziva k nujnemu ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam.
Aschbacher pravi, da zaporedni vročinski valovi, skupaj z gozdnimi požari, izsuševanjem rek in naraščajočimi temperaturami, ne puščajo nobenega dvoma o vplivu, ki ga bodo imele podnebne spremembe na kmetijstvo in druge industrije.
https://www.metropolitan.si/novice/svet/kako-blizu-smo-mnozicnemu-izumrtju/
"Danes smo zelo zaskrbljeni zaradi energetske krize in prav je tako, vendar je zelo majhna v primerjavi z vplivom podnebnih sprememb, ki so veliko večje in se jih moramo lotiti zelo hitro," je dejal.
Zaskrbljujoča merjenja
Letos je v Franciji požar zajel več kot 57.200 hektarjev, kar je skoraj šestkrat več od letnega povprečja.
V Španiji je po poročanju Reutersa julij zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja postal najtoplejši mesec vse od leta 1961.
Vodostaj Velikega slanega jezera v ameriški zvezni državi Utah in italijanske reke Pad je na najnižji zabeleženi ravni v zgodovini.
Združeno kraljestvo je v torek izdalo novo opozorilo o "ekstremni vročini", potem ko so rekordne temperature, ki so julija presegle 40 stopinj Celzija, ponovno "oživile" problem "nenavadnega" podnebja. Aschbacher je takrat dejal, da je vprašanje podnebnih sprememb največji izziv za človeštvo.
"Stanje je precej slabo. Vidimo ekstreme, ki jih prej nismo opazili," je dejal Ascbacher. Visoke temperature zraka niso edina težava, saj se tudi površje Zemlje segreva.
Aschbacher je dejal, da je serija satelitov ESA Copernicus Sentinel-3 v zadnjih tednih izmerila "ekstremne" temperature zemeljske površine več kot 45 stopinj Celzija v Veliki Britaniji, 50 stopinj v Franciji in 60 stopinj v Španiji.
Temperatura površine tal sproži kroženje zraka
"Resnično se celoten ekosistem spreminja zelo, zelo hitro, veliko hitreje, kot so znanstveniki pričakovali do pred nekaj leti. Suša, požari, intenzivnost neviht – vse skupaj so vidni znaki podnebnih sprememb," pravi Aschbacher.
Ker so tudi temperaturne spremembe izrazitejše, se vetrovi okrepijo in povzročajo močnejša neurja. Aschbacher zavrača dva mita, na katera se sklicujejo kritiki hitrega mednarodnega podnebnega ukrepanja.
"Prvi je prepričanje, da lahko čakamo in da bomo s čakanjem nekako rešili problem, drugi pa je, da bo boj proti podnebnim spremembam drag in bo prizadel najrevnejše, zato tega ne bi smeli početi."
Opozarja, da so vremenska nihanja vedno, a ne v takem obsegu kot zdaj, in poudarja, da so nedvomno posledica podnebnih sprememb.
Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih