Znanstveniki opozarjajo, da so lahko dolgoročne posledice kataklizmične.
Gora Tambora je spremenila svet, ko je leta 1815 izbruhnil indonezijski vulkan. Šlo je za najmočnejši izbruh v zabeleženi zgodovini. Sledilo je "leto brez poletja": globalne temperature so padle, pridelki so propadli, ljudje so stradali, razširila se je pandemija kolere in na deset tisoče ljudi je umrlo, navaja CNN.
Od takrat je izbruhnilo veliko vulkanov, vendar Tambora ostaja zadnji ogromen izbruh. Več kot 200 let kasneje znanstveniki opozarjajo, da se lahko zgodovina ponovi. Markus Stoffel, profesor podnebnih sprememb na univerzi v Ženevi, je dejal, da ni vprašanje, ali se bo to zgodilo, ampak kdaj se bo. Zdaj je svet gosteje poseljen in bolj segret zaradi podnebnih sprememb. "Naslednji tovrsten izbruh bo povzročil podnebno katastrofo, človeštvo nima nobenega načrta," je opozoril Stoffel.
Med izbruhom se izloči mešanica lave, pepela in plinov, vključno z ogljikovim dioksidom, ki segreje planet. Pri podnebnih vplivih znanstvenike še posebej skrbi žveplov dioksid, ki ga lahko izbruh dvigne skozi troposfero in v stratosfero. Kasneje namreč nastanejo drobni delci aerosola, ki razpršijo sončno svetlobo, jo odbijejo nazaj v vesolje in ohladijo planet pod seboj.
Medtem ko se svet spopada z globalnim segrevanjem, se lahko obdobje ohladitve sliši pozitivno, vendar znanstveniki trdijo, da je resnica ravno nasprotna. Poleg tega, da bi lahko izbruh uničil bližnja mesta, bi lahko dolgoročne posledice bile kataklizmične.
Hladnejše vreme, manj sončne svetlobe in spremembe v padavinah bi lahko vplivale na svetovno proizvodnjo hrane in potencialno povzročile politične napetosti in celo vojne. Človeški in gospodarski davek bi bil grozen, ugotavljajo znanstveniki. V ekstremnem scenariju, podobnem Tambori, bi lahko gospodarske izgube samo v prvem letu dosegle več kot 3,6 trilijona dolarjev.
Ohladitev ne bi olajšala podnebnih sprememb, saj bi se planet v nekaj letih vrnil v takšno stanje, kot je bil prej, naslednji izbruh pa bi se lahko zgodil kjerkoli. Znanstveniki medtem skrbno spremljajo nekatera območja, čeprav je dotični izbruh nemogoče napovedati. Tako pozorno spremljajo Indonezijo, eno najbolj vulkansko aktivnih regij na planetu, in Yellowstone na zahodu ZDA, kjer ni bilo izbruha že več kot sto tisoč let ...
Novo na Metroplay: “Ljubljana ni najbolj varno mesto za vsa moja stilska izražanja!” | Metro minutke X Glasovi ponosa